MMC RTV SLO: Očitno (še) ne.
V dveh letih se je gradnja letovišča podražila za 11 milijard dolarjev
Luksuzno smučarsko letovišče sredi neokrnjene narave, pa še ljudje bodo imeli delo, kar bo zmanjšalo možnost razmaha terorizma, je pred časom trdil Dmitij Medvedjev. A postavitev gore Elbrus na smučarski turistični zemljevid se vse bolj odmika.
Nekdanji ruski predsednik Medvedjev si je pred dobrimi štirimi leti domislil izvirne rešitve, kako preprečiti razmah terorizma na Severnem Kavkazu - postavimo luksuzno smučarsko letovišče, kar bo krajevnemu prebivalstvu pomagalo do služb, lokalni skupnosti pa do denarja. In skrbi, da bi "zmagale" islamistične ideje, ne bo več. Sliši se ... preveč preprosto, da bi bilo res.
Zdaj, štiri leta po prvi predstavitvi projekta in dobri dve leti po tem, ko je Medvedjev svoje visokoleteče načrte razkril tistim z najdebelejšimi denarnicami na svetu na svetovnem gospodarskem forumu v švicarskem letovišču Davos, se sanje nekdanjega ruskega predsednika sesuvajo v prah.
Le redki pohodniki in proste smuke željni zaidejo na Elbrus
Policijske nadzorne točke, ceste, polne lukenj, in obcestni plakati, ki ob napisu "Terorizem je grožnja človečnosti" kažejo Zemljo v plamenih, so zaščitni znak Severnega Kavkaza oz. vasic v vznožju gore Elbrus, pišeta Maria Cvetkova in Elizabeth Piper za tiskovno agencijo Reuters. Le peščica najbolj avanturističnih in praznih prog željnih smučarjev se danes poda na smučarske počitnice na Elbrus, kjer jih pričaka peščica polpraznih hotelov iz obdobja razpadle Sovjetske zveze, le nekaj delujočih smučarskih prog ter varnostne kamere povsod po redkih odprtih hotelih in varnostni gumbi za primere kriznih situacij v vsakem dvigalu.
Boj proti terorizmu s turizmom
A Medvedjev še vedno upa, da se bo to spremenilo. Leta 2011 je ustanovil družbo Northern Caucasus Resorts, "da pokažemo, da lahko premagamo revščino in terorizem s turizmom". Temeljni cilj družbe z začetnim kapitalom 60 milijard rubljev (slabi dve milijardi dolarjev) je gradnja 26 milijard dolarjev vrednega letovišča, vklesanega v mogočno, 5642 metrov visoko goro Elbrus, najvišjo goro Evrope. Mimogrede, cena gradnje se je v dveh letih dvignila že za 11 milijard - prvotno je bila investicija namreč ocenjena na 15 milijard dolarjev.
Več sto kilometrov smučarskih prog, sedem letoviških krajev, ki se bodo raztezala od Črnega do Kaspijskega morja in bodo prenočišča nudila več kot 160.000 turistom naenkrat, kar 75.000 novih služb za okoliške prebivalce, najvišja vlečnica v Evropi (končala naj bi se na 4600 metrih, kar je 300 metrov več, kot seže najvišja vlečnica v Alpah) ... Vse to do leta 2025, ko naj bi (po prvotnih) načrtih središče zaživelo in nato vsako leto privabilo 3,5 milijona turistov, ki bodo tam zapravili po 170 milijard rubljev (dobre štiri milijarde evrov) na leto.
Letovišče, ki bo segalo od Črnega do Kaspijskega morja
Ogromno letovišče, ki bo neposredni tekmec celotnim Alpam, je napovedoval Medvedjev v Davosu pred dobrima dvema letoma. Kaj hitro je pritegnil prve vlagatelje - francoski investicijski sklad Caisse des Depots je tako napovedal, da bo v projekt vložil 10 milijard evrov (13 milijard dolarjev), a zdaj že priznavajo, da jih skrbi, ali je bila odločitev prava. Direktor mednarodnih investicij v družbi Laurent Vigier priznava, da je zamisel težko "prodati", obenem pa poudarja, da je gora Elbrus mitična in da je njen razvoj za Rusijo stvar "nacionalnega prestiža", zato verjame, da še ni vse izgubljeno.
Turizem pod Elbrusom? "Utopija"
A teh v dveh letih ni šlo nič po načrtih. Le nekaj tednov po prvi predstavitvi projekta so teroristi napadli minibus, poln turistov, in tri ljudi ubili, nato pa še razstrelili vlečnico. Zato redki domačini, ki niso takoj odmahnili z roko nad zamislijo turističnega središča, zdaj resno dvomijo, da bo projekt kdaj zaživel. "To je utopija," je za Reuters dejal gorski vodič, ki je prosil, naj ne zapišejo njegovega imena.
Ob tem je dodal, da je načrt za boj proti terorizmu s turizmom povsem napačno zastavljen: "Najprej morajo stabilizirati politični položaj v regiji. Kdo bo sicer vlagal sem? Če bo denar prišel iz proračuna, ga bodo prej ukradli. Na zasebni kapital pa ni mogoče upati, saj ne bo nihče hotel vlagati v to." "Le kdo bi prišel sem na počitnice? Tukaj kar naprej pobijajo ljudi," pa pravi Vladimir Kantorovič, podpredsednik ruske zveze turističnih delavcev.
Boj med Medvedjevom in Putinom - konec za NCR?
A težava ni le v politični nestabilnosti regije, ampak tudi v boju za oblast, ki zadnje leto in pol poteka v Kremlju. Medvedjev je namreč zamisel NCR-ja predstavil kot protiutež olimpijskemu središču v Sočiju, kjer bodo prihodnje leto potekale zimske olimpijske igre in nad katerim bedi aktualni (in nekdanji) predsednik Vladimir Putin. Da Putin ni navdušen nad rivalskim projektom, je jasno. Da ne eden ne drugi ne izbirata sredstev, da bi dokazala svojo prevlado, tudi.
Zato ni bilo prav veliko presenečenje, ko je sredi aprila močno oborožena policija vdrla v prostore družbe NCR v Moskvi in na Severnem Kavkazu. Iskali so dokaze za potrditev suma poneverb, pranja denarja in kraje, glavni osumljenec pa je (zdaj že nekdanji) direktor družbe Ahmed Bilalov, ki je zadnji trenutek pobegnil iz Rusije in se tako izognil dolgi roki ruske oz. Putinove pravice.
Nenamenska poraba sredstev
Že februarja je Bilalov na Putinovo zahtevo moral zapustiti mesto podpredsednika ruskega olimpijskega komiteja, saj je bil predsednik izjemno nezadovoljen zaradi zamud in podražitev pri gradnji olimpijskega kompleksa za smučarske skoke v Sočiju. Aprila so imeli kriminalisti že zbranih dovolj dokazov, da so Bilalova poleg poneverb in kraje obtožili še neupravičene porabe javnih sredstev - lani poleti, ko se je udeležil olimpijskih iger v Londonu, naj bi samo za hotelsko nastanitev porabil skoraj dva milijona rubljev (slabih 50.000 evrov), ogromno denarja pa naj bi šlo še za razkošne izlete in potovanja, ki jih je moral kot podpredsednik komiteja nujno opraviti.
Zaradi vseh omenjenih očitkov mu grozijo do štiri leta zapora, zato je trdno odločen, da se v domovino še nekaj časa ne bo vrnil. Reutersu pa je prek svojih predstavnikov sporočil, da gre za "psevdoobtožbe, ki so iz trte izvite".
"Klasična Putinova poteza"
Poznavalci tako kriminalistično akcijo kot druge obtožbe označujejo za "klasično postsovjetsko delovanje" - takšna usoda pač doleti tiste, ki izgubijo Putinovo naklonjenost, je dejal neki (prav tako odpuščeni) nekdanji direktor NCR-ja in izrazil prepričanje, da svet razkošnega letovišča ne bo nikoli videl. Razloga za to sta dva, pojasnjuje - prvi je, da Putin zagovarja uporabo sile za razrešitev težav, ki jih ima z Zakavkazjem, drugi pa, da je bil to projekt Medvedjeva, ki je z njim hotel pustiti svoj pečat. Česar pa Putin ne bo nikoli dovolil.
Trenutni direktor družbe Northern Caucasus Resorts Aleksej Sadikov pa zatrjuje, da projekt poteka po načrtih in da NCR nemoteno nadaljuje delo. "Delo nadzornih institucij nima nobenega vpliva na naše načrte," je poudaril.
Nad projektom pa niso navdušeni niti vsi domačini. Številni so namreč prepričani, da želi ruska vlada na ta način nacionalizirati njihovo zemljo - po predlogu bo namreč zemljišča, na katerih bodo stala letovišča in preostala infrastruktura, za 50 let v najem vzela država in jih razglasila za brezcarinsko območje.
Letovišče mimo ljudi? "To je narobe!"
"Letovišče hočejo delati brez nas - in to je narobe," opozarja Abdulkerim Elmezov, krajevni imam, ki se preživlja tako, da ob vznožju Elbrusa, kamor med letom zaidejo le pohodniki in alpinisti, skoraj nikoli pa "klasični" turisti, prodaja spominke. "To je naša zibelka, to je naša zemlja," pravi in namigne, da je Balkari (tamkajšnji prebivalci) ne bodo zlahka izpustili iz rok.
T. K. B.