Dnevnik, 25.11.04 – Peter Pahor: Opremljenost gornikov slaba, položaj GRS znotraj Planinske zveze ostaja nedorečen
po spletni objavi
Na svojo glavo ne pazimo dovolj
Opremljenost gornikov slaba, položaj GRS znotraj Planinske zveze ostaja nedorečen
LJUBLJANA - Ob skorajšnjem koncu leta so se v Gorski reševalni službi (GRS) Slovenije odločili narediti določene zaključke.
Janez Kosec, načelnik podkomisije za informiranje v GRS Slovenije, je povedal, da so letos opravili dve anketi med obiskovalci gora, ena je bila marca v zimskih razmerah, druga pa avgusta v poletnih. Slednja je pokazala porast nošenja čelad in varoval. "Ljudi se počasi prijema, da zavarujejo svoje glave," je poudaril Kosec.
Po njegovih besedah je bila zimska anketa klavrna. Pohodniki, ki se odpravljajo nad 2000 metrov, so namreč slabo opremljeni, saj je uporaba cepina, derez, snežnih lopat in plazovnih žoln zelo slaba. Le dvajset odstotkov anketiranih obiskovalcev gora je bilo pozimi primerno opremljenih. Če ne bi bili v rezultate zajeti tudi tujci, ki so bili popolno opremljeni, bi bili ti podatki po Koščevih besedah še veliko slabši.
ŠTEVILO NESREČ SE NI BISTVENO POVEČALO
Število nesreč se je do 6. novembra že izenačilo z lanskim podatkom, bilo jih je 277, tako da je letos pričakovati podobno številko kot leta 2002, ko je bilo 286 nesreč. Za 10 odstotkov se je povečalo število gorniških nesreč, zmanjšalo pa se je število nesreč pri drugih dejavnostih (gorsko kolesarjenje, soteskanje, padalstvo...), kjer pri reševanju sodeluje tudi GRS.
Letos je opaziti izrazit porast nesreč v poletni sezoni, saj jih je bilo za 15 odstotkov več kot lani. Kosec to pojasnjuje z obilnim sneženjem in posledično zasneženimi potmi vse poletje, zato je bilo tudi več zdrsov kot prejšnja leta. Manj je bilo nesreč zaradi nepoznavanja terena ter neprimerne osebne in tehnične opreme, kar kaže na določeno povečanje ozaveščenosti, več pa je bilo nesreč zaradi padajočega kamenja, za kar je bil vzrok tudi potres. Odveč pa ni tudi priporočilo o uporabi zaščitne čelade, saj je poškodba glave na drugem mestu med poškodbami.
"O dežurstvu helikopterske baze na Brniku je bilo že pred leti ugotovljeno, da je to zadetek v polno," je dejal Toni Smolej , načelnik GRS Slovenije. Poleg sobote in nedelje ter praznikov jim je lani uspelo dežurstvo razširiti tudi na petek, s čimer so pomembno zmanjšali čas, ki ga porabijo, da bi prišli do ponesrečenca. Smolej je povedal, da razmišljajo tudi o tem, da bi dežurstvo uvedli še en dan v tednu.
BREZ ZDRAVNIKA NI HELIKOPTERJA
Težave pri helikopterskem reševanju vidi v tem, da slovenska zakonodaja prepoveduje posredovanje helikopterja brez zdravnika. "Velikokrat smo izgubili po dve, tri ure, ker smo iskali zdravnika. Zavestno smo se odločili, da to težavo rešimo, zato smo se lani odločili, da dodatno izobrazimo novih šest zdravnikov, ki se bodo prihodnje leto pridružili trinajstim z licenco za reševanje s helikopterjem," je pojasnil načelnik GRS. Zadali so si tudi načrt, da v petih letih vse reševalce usposobijo za dajanje prve pomoči.
O sami organiziranosti gorske reševalne službe je povedal, da se želijo s Planinsko zvezo Slovenije sporazumno dogovoriti o položaju GRS znotraj nje. "Ne bi rad, da bi kdo mislil, da GRS beži stran od PZS. To ni bil nikoli naš namen. V okviru PZS želimo ostati kot samostojna zveza, sestavljena iz sedemnajstih društev. Ta bi se s pogodbo povezala s PZS," poudarja Smolej.
To bi GRS prineslo neposredno odgovornost za delovanje, samostojno odločanje in finančno samostojnost. Prav slednja se zdi pri zapletu ključnega pomena, saj ima GRS v okviru PZS težave s priznavanjem položaja humanitarne organizacije. Te morajo biti namreč strogo neprofitne in Smolej pravi, da ta status težko uveljavijo znotraj PZS. Brez denarja, ki ga GRS dobi od Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, pa bi GRS trda predla, saj ta predstavlja tretjino njihovih finančnih sredstev. Smolej meni, da bi bili s statusom samostojne zveze v okviru PZS lažje priznani kot humanitarna organizacija.
Peter Pahor