večjih jadranskih otokov - Projekt PS Bazovica: otok Mljet, 19. do 24. junija 2014
Planinska skupina KPD Bazovica na Mljetu
Mljet je najjužnejši od večjih jadranskih otokov, od polotoka Pelješca je ločen z Mljetskim kanalom. Gozdnat, obkrožen z prelepim modrim morjem, z zelo majhnim številom stalnih prebivalcev. Tod živi komaj nekaj nad 800 ljudi. Bogate zgodovine in številnih legend. Na otok naj bi se po brodolomu rešil večni popotnik Odisej in tu prebil sedem dolgih let v objemu prekrasne nimfe Calypso, dokler ga bogovi niso spet poslali naprej proti Itaki in verni Penelopi. Po drugi legendi se je na otok rešil tudi sveti Pavel na potovanju iz Grčije na Apeninski polotok.
Severna tretjina otoka je 1960. leta razglašena za nacionalni park, prvi hrvaški na Jadranu. Področje parka objema znana mljetska jezera, Veliko in Malo, ki sta pravzaprav v morje potopljene kraške doline. Številni otočki, globoki in varni zalivi, kraška polja, štiri sladkovodne lokve – jezera, prelepi peski Saplunare, majhne, skoraj opuščene vasice v notranjosti in ribiška naselja ob morju, atraktivni razgledniki ki sežejo do nekaj čez petsto metrov visoko, vse to je dovolj atraktivno da privabi planinca in popotnika željnega raziskovanja in miru.
Največje naselje in administrativni center otoka je Babino Polje, tri kilometra dolgo naselje v notranjosti otoka. Babino polje je tudi izhodišče za vzpon na Veliki Grad, z 513 metri najvišji vrh otoka na katerem delujeta dva planinska društva: PD Mljet v Goveđarih in PD Planika v Babinem Polju. Oba društva sta zelo aktivna, saj je na otoku označenih čez sto kilometrov planinskih poti. Najbolj znana od njih je Mljetska planinska obhodnica (MPO) dolga 43 km ki povezuje najbolj atraktivne točke severnega in osrednjega dela otoka. Obhodnica je opremljena z 20 kontrolnimi žigi, dnevnik poti in vodnik pa se lahko kupi pri obeh društvih ali informativnih točkah nacionalnega parka.
Na otoku živi tudi predsednik Planinske zveze Dubrovačko-neretvanske županije Marin Perković, ki nam je veliko pomagal pri organizaciji obiska otoka. Razen njega v veliko pomoč pri vodenju sta bila tudi dobra poznavalca otoka zagrebška planinca Višnja in Zdenko Đanić, člana zagrebškega PD Naftaplin.
Udeleženci izleta so lahko uživali v prekrasnih razgledih z Velikega grada, Montokuca, Velikega Gradeca, v senčnih poteh po gozdovih in skrivostnih poljih v notranjosti otoka, Odisejevi špilji, prekrasnem kopanju na peskih Saplunare ali na kamnitih ploščah zaliva Liskanje, plavanju in veslanju skozi kanal ki povezuje Veliko in Malo jezero v katerem voda teče, odvisno od plime in oseke s hitrostjo večjo od pet nautičnih milj, obisku otočka in samostana Sveta Marija in številnih drugih življenskih radostih. Ali so uspeli rešiti morsko želvo zapleteno v najlonsko vrvico parangala in z trnkom globoko v ustih ne bodo nikoli zvedeli. Odplavala je v morske globine, za preživetje pa bo rabila veliko sreče.
Na poti z Reke so udeleženci izleta obiskali še stonsko obzidje z petimi kilometri dolžine za Kitajskim zidom drugi največji fortifikacijski objekt na svetu, stonske soline in pri vrnitvi arheološki muzej Narona v Vidu pri Metkoviću. Projekt obiska največih jadranskh otokov se bo nadaljeval z obiskom Korčule in Pelješca naslednje leto.
Zapisal in fotografiral: Darko Mohar