Slovenske novice - Zdenka Mihelič: Veliko Slovencev del svojega letnega dopusta preživlja v objemu domačih gora.
Planinska društva in markacisti skrbijo za bogato razvejano mrežo koč pa tudi za 1661 planinskih poti v skupni dolžini prek 9000 kilometrov po vsej Sloveniji. Vzdržujejo 78 transverzalnih poti, tako imenovanih obhodnic. Letos poleg planinske organizacije praznuje tudi naša najstarejša vezna pot od Maribora do Ankarana, Slovenska planinska pot, ki je bila odprta 1. avgusta 1953 in je s 60 leti najstarejša tovrstna vezna pot v Evropi in na svetu. Pomembna je tudi zato, da lahko planince odvrnemo od najbolj obleganih ciljev, kot je, denimo, Triglav, in jim pokažemo kotičke gora, kamor verjetno ne bi šli. Že 20 let se trudimo, da širimo planinarjenje tako v času kot prostoru. To pomeni, da ne želimo, da gredo vsi na Triglav med 15. junijem in 15. septembrom. Gore so naša največja športna dvorana, ki nas vabi in sprejema 365 dni na leto.
»Vedeti moramo, da so naše gore iz apnenca, da imamo velike težave z oskrbo z vodo in električno energijo ter čiščenjem odplak. Zato je skrb za naravo še toliko pomembnejša. Še vedno velja, da je smeti treba nesti v dolino – poudarjamo tudi pomembnost ločevanja smeti ob prihodu domov. Zelo si želimo, da bi ljudje s seboj prinesli svoje rjuhe in podobno. Vplivov na okolje se močno zavedamo, tako da smo zelo zgodaj začeli program opremljanja planinskih koč z malimi čistilnimi napravami, ki jih ima že okoli 40 koč,« je poudaril predsednik PZS Bojan Rotovnik.
Prijazne do okolja
Leta 2011 je Gospodarska komisija PZS prvič poskusno izvedla ocenjevanje planinskih koč za certifikat okolju prijazna planinska koča (OPPK), lani pa je na podlagi dodatnih ugotovitev in izkušenj iz leta prej izvedla ocenjevanje in podelila prve certifikate. Ocenjevali so le planinske koče, ki so se prostovoljno odločile, da pristopijo k projektu.
Koče in objekti, ki so prejemniki priznanja, s svojim delovanjem čim manj negativno vplivajo na okolje. Certifikat v obliki znaka z napisom Okolju prijazna planinska koča, obešen na vidnem kraju v koči, je jasno sporočilo obiskovalcem, da se planinsko društvo posredno prek oskrbnika oziroma upravljavca zelo in nenehno trudi, da bi bili vplivi koče na naravo okoli nje čim manj moteči.
Na drugi konferenci o planinskem gospodarstvu, ki je bila 26. januarja, so certifikat podelili Koči na planini Razor (PD Tolmin), Mozirski koči na Golteh (PD Mozirje), Koči na Blegošu (PD Škofja Loka), Domu na Peci (PD Mežica), Krekovi koči na Ratitovcu (PD Za Selško dolino Železniki), Kamniški koči na Kamniškem sedlu (PD Kamnik), Cojzovi koči na Kokrškem sedlu (PD Kamnik) in Planinskemu učnemu središču Bavšica (PZS).
Prijazne do družin
Planinska zveza Slovenije bo letos začela podeljevati certifikat družinam prijazna planinska koča. Prejele ga bodo koče, ki bodo s svojim celostnim delovanjem poskrbele, da bodo družine na kočah zaželeni gostje. Lani so poskusno ocenili osem planinskih koč in nato dopolnili vprašalnik, ki ga za podeljevanje certifikata uporabljajo planinske zveze Nemčije, Avstrije in Južne Tirolske.
Certifikat bodo podelili za tri starostne skupine otrok (do treh let, od tri do osem let, od sedem do 14 let).
PZS vabi planinska društva, ki imajo planinske koče in izpolnjujejo pogoje za vsaj eno starostno kategorijo otrok, da se vključijo v program.
Zdenka Mihelič