Večer, Reportaže, ljudje - Franc Kramer: Kras je tudi na Štajerskem, kraški pojavi pa v naravnih in v umetnih jamah, kakršne so rudniške.
"Ne, človeških ribic kot ene najbolj znanih jamskih živali v jamah na območju štajerskega krasa ni, lahko pa v njih in predvsem v breznih najdemo ostanke psov in nekaterih drugih domačih živali," malo zagrenjeno pravi Mojca Hribernik, ki se že enajst let ukvarja z jamarstvom. S kolegi je že dodobra prečesala tudi bližnje okolje, kraške jame in brezna na Štajerskem, predvsem na območju porečja Savinje. In tu jih je kar okoli 750. Je pa tudi vodja projektov, ki jih koroško-šaleški jamarski klub Speleos-Siga tačas izvaja tudi s pomočjo skladov Evropske unije, nekaterih tujih držav in občin s tega območja.
Varstvo kraških jam in virov pitne vode
Koroško-šaleški jamarski klub izvaja tri projekte, ki jih financira Evropska unija oziroma kakšna od tujih držav. "Skupna značilnost vseh teh projektov je varstvo kraških jam in pitne vode," pravi Hribernikova. "V projektih dokumentiramo kraške jame, jim z GPS-om določamo lege vhodov in preverjamo, ali so jame poškodovane. Pa tudi ali so v njih odpadki. Namen projektov pa ni le zbiranje podatkov, ampak predvsem izobraževanje jamarjev in tudi javnosti. V ta namen organiziramo številne delavnice in strokovne ekskurzije s predavanji o kraških jamah."
Kar tri strokovne ekskurzije za javnost, med udeleženci so bili tudi tujci, so izvedli v okviru projekta varstvo kraških jam in virov pitne vode. Ta projekt so s subvencijo prek finančnega mehanizma EGP podprle Islandija, Liechtenstein in Norveška ter Norveški finančni mehanizem. Podprle pa so ga tudi občine Velenje, Žalec in Mislinja, izvajajo ga od marca 2008. In to na štirih pilotnih območjih: velenjsko-konjiškem hribovju, ložniško-hudinjskem gričevju, na Savinjski ravni ter na Dobroveljski planoti. "Tu je registriranih 209 jam. Znova smo poiskali že vse registrirane jame, jim znova določili lego vhoda ter preverili stanje v jamah," pravi Hribernikova. V množici jam na tem območju se je namreč že zgodilo, da so nekatere registrirane dvakrat, saj nekoč naprave za določanje koordinat niso bile tako dobre kot zdaj.
Drugi projekt, Varstvo kraških jam in pitne vode, je bil namenjen mladim, saj so ga izvajali v okviru programa Mladi v akciji. To je programa Evropske unije za mlade do 30 let. Tudi tega so denarno podprle Evropska unija in, udeleženci pa niso bili le z ožjega območja, ampak tudi iz ostalih delov Slovenije. Zanje so pripravili veliko treningov jamarske tehnike, pri tem so jim ponudili vso potrebno jamarsko opremo. Hribernikova pravi, da je bil za mlade jamarje še posebno doživetje jamarski tabor, ki so ga pripravili na Dobroveljski planoti. Na strokovni ekskurziji so bili tudi mladi jamarji iz Srbije.
Tudi tretji projekt, Kraške jame na območju občin Celje, Laško, Vojnik in Štore, izvajajo s pomočjo evropskega denarja, in to Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Med ekskurzijami so si ogledali tudi rudnik v Padežu in tako spoznali, da so kraški pojavi tudi v umetnih jamah, kakršne so rudniki.
Ne le Snežna jama
Med kraškimi jamami na tem območju je gotovo najbolj znana Snežna jama pod Raduho, najvišje ležeča turistična jama ne le pri nas, tudi daleč naokoli. Na Raduhi pa je lani član jamarskega kluba Speleos-Siga odkril novo ogromno vodoravno jamo. "Vse to in odkritja drugih jam kažejo, da jamarji vsega dela še zdaleč nismo opravili. Krasa in s tem jam je tudi na našem območju še zelo veliko. Nekatere le odkrijemo in evidentiramo, za natančnejše raziskovanje bo še potrebno veliko dela," pravi Mojca Hribernik. "Izkušnje kažejo, da je predvsem v alpskem svetu Kamniško-savinjskih Alp in Leskovškove planote še veliko neodkritih jam, verjetno tudi vodoravnih, kakršnih v visokogorju naj ne bi bilo. Presenečenja nas seveda razveselijo." V visokogorju so tudi veseli jam s kapniki. Takšne tvorbe so namreč v visokogorju redkost. "Jamarji smo še posebno navdušeni nad odkritji, kot je Brezno pod Moličko pečjo. Njegov vhod se nahaja na Dleskovški planoti skoraj 2000 metrov nad morjem, na globini 500 metrov ima čudovit Kristalov rov, kjer so številni kapniki izjemnih barv. In kar je še najbolj pomembno, kapniki so ohranjeni, nepoškodovani, saj lahko do njih pridejo le pravi ljubitelji narave."
Čisti kras je Dobroveljska planota, območje med Šaleško in Spodnjo Savinjsko dolino, med goro Oljko in dolino Pirešice in še kje. Z nadaljnjimi raziskavami bodo dosedanjim 750 jamam gotovo dodali še nove.
Jamarji med svojih raziskovalnim delom naletijo tudi na mnoge pripovedi ljudi o breznih. O tem, kdo vse je zašel ali padel vanje, znane so pripovedke o volih, ki so zašli vanje, ven pa prišli na čisto drugem koncu. Med nekaterim je vzbujalo veliko domišljije brezno ob Friderikovem stolpu na celjskem gradu. Brezno je zasuto, a pripovedi, da je iz njega nekoč vodil rov, ki se je končal daleč stran, med nekaterimi še živijo.
"Žalostne pa so zgodbe, ki niso stare. Na Lomu pri Šoštanju smo naleteli na brezno s številnimi ostanki psov. Takšnih je precej tudi drugod. Celo kakšen domačin zna opisati brezno kot "to je pa tisto, kamor je 'on' pse metal". Nekateri naj bi bili v brezna metali celo žive pse... Blizu Ponikve pri Žalcu, kjer je krajinski park, sva s kolegico našli polno mrhovine, tudi kar celo kravo. Ob črnih zakolih ostanke enostavno vržejo v brezna. Veliko pa so jih ljudje preprosto zapolnili z najrazličnejšimi odpadki," pripoveduje Hribernikova.
Zato tudi čiščenje jam ni prijetno. 17. aprila so se vseslovenski akciji jamarjem koroško-šaleškega kluba Speleos-Siga pridružili tudi okoliški jamarski klubi s Polzele, Topolšice, tudi iz Domžal. "Čiščenje jam je tehnično zahtevno, kjer je v njih mrhovina, tudi zelo neprijetno. Lahko je tudi nevarno. V eni prejšnjih akcij smo v breznu pri Polzeli naleteli ne le na gospodinjske odpadke in mrhovino, ampak tudi na neeksplodirane bombe. Pri odkrivanju jam naletimo na prijetna presenečenja in pogosto tudi na neprijetna, ki nas žalostijo."
Brezplačne jamarske ekskurzije
Koroško-šaleški jamarski klub Speleos-Siga bo pripravil avgusta v okolici Celja tri brezplačne jamarske ekskurzije. 11. avgusta se bodo podali na ogled kraških jam v okolici Laškega, 14. avgusta si bodo ogledali kraške jame v okolici Celja in Štor, dan kasneje pa jame v okolici Celja in Laškega.
Franc Kramer
(Patricija Oštir)
Dobroveljska jama
(Mojca Hribernik)
Odpadki v jami na Dobrovljah