Večer, Okolje - Petra Lesjak Tušek: Gradnja lesenih javnih objektov kot pomembna priložnost za zmanjševanje emisij CO2.
"Živimo v morju lesa, pa tega ne vidimo. Naše možnosti na tem področju so v primerjavi z EU neizmerne," ugotavlja dr. Franc Pohleven, profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, med drugim vodja Slovenske gozdno-lesne tehnološke platforme in pobudnik ustanovitve Sveta za les, ki povezuje strokovnjake s tega področja. V predelavi in uporabi lesa Pohleven vidi enega ključnih vzvodov za znižanje emisije toplogrednih plinov, torej enega od mehanizmov za obvladovanje podnebnih sprememb. Ena od možnosti uporabe lesa je v povečevanju deleža lesene gradnje, zlasti gradnje javnih objektov, na katero lahko neposredno vpliva država oziroma lokalne skupnosti. Ali je gradnja lesenih javnih objektov vizija prihodnosti in kakšna je nasploh perspektiva lesne panoge tudi glede na pozitivne ekološke in ekonomske vidike lesene gradnje, so strokovnjaki razpravljali tudi na posvetu ob nedavnem odprtju lesenega mladinskega hotela na Ravnah na Koroškem, ki je prvi ekološki leseni nizkoenergetski mladinski hotel v Sloveniji.
Koroška - nadpovprečno gozdnata regija
Les se na Koroškem in širše v Sloveniji kot naravni ekološki material ponuja še v večjih razsežnostih kot v povprečju v državi. Slovenija je z 58-odstotno gozdnatostjo tretja najbolj gozdnata država v EU, takoj za Švedsko in Finsko, delež gozda pa v koroški regiji državno povprečje še presega, saj gozd prekriva dobri dve tretjini Koroške. Na ta premalo izkoriščeni naravni vir opozarja zlasti direktor Gozdnega gospodarstva (GG) Slovenj Gradec Silvo Pritržnik, ki v gozdu vidi tudi priložnosti za širši gospodarski razvoj regije. Lesna zaloga v koroških gozdovih je visoka, znaša namreč 20 milijonov kubičnih metrov. Po podatkih GG Slovenj Gradec na Koroškem letno priraste 465 tisoč kubičnih metrov gozdov ali vsako uro več kot 50 kubičnih metrov, kar pomeni več kot 25 dreves na uro. Pritržnik meni, da ima les tako kot tradicionalni kot moderni naravni material veliko perspektivo, kar vendarle počasi le prepoznavajo tudi v političnih strukturah. To prepoznanje vidi tudi v projektu razvojnega centra koroškega gospodarstva, podprtega z državnimi oziroma evropskimi viri.
Po drugi strani Pohleven opozarja, da bi lahko prav s pomočjo lesa večplastno razreševali gospodarsko krizo, ne le ekonomsko oziroma zaposlitveno, ampak tudi okoljsko, pri čemer pa bi morali ubrati drugačne pristope od dosedanjih. Pri tem je primerjal nakup lesene hiše in avtomobila.
"Zanimivo je, da mi smo imeli celo stimulacijo, saj smo nov avto dobili s subvencijo, če smo starega pripeljali nazaj. To ni prava pot, ker je reševala samo ekonomsko krizo. Če bi enako naredili za les, torej da bi dali starejši leseni izdelek in za to dobili novega subvencioniranega, bi reševali tako ekonomsko oziroma zaposlitveno krizo kot okoljsko krizo. Ampak do tega ni prišlo," je ocenil Pohleven. Uporaba lesa pomeni bistveno zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida (CO2), kar pa je prav eno od temeljnih načel trajnostnega razvoja. Kot je poudaril Pohleven, lahko z vsakim procesom proti sproščanju CO2 veliko naredimo za okolje, leseni izdelki pa znižujejo emisijo s skladiščenjem CO2. Eno osrednjih vprašanj za prihodnost je po oceni Pohlevna vprašanje, kako z manj energije ustvariti več izdelkov.
Gradnja z lesom - gradnja prihodnosti
"Gradnja lesenih hiš je prva faza v ciklusu uporabe lesa in je v primerjavi z gradnjami v drugih materialih veliko bolj trajnostno naravnana," pa je ugotavljala arhitektka doc. Maruša Zorec s Fakultete za arhitekturo Ljubljana, med drugim projektantka ravenskega mladinskega hotela. Po njenem je uporaba lesa trajnostno smiselna, ne le za oblaganje objektov z lesom, kar je še vedno prevladujoč način rabe lesa pri nas, ampak za celovito gradnjo objektov iz lesa. Neizmerne možnosti po njenih opažanjih ponuja Finska. Da je les gradbeni material 21. stoletja, je prepričan dr. Bruno Dujič iz družbe CBD, gradbeno in poslovno projektiranje. Les kot gradbeni material po njegovem doživlja preporod v več pogledih, tako ekološkem, gradbenem kot arhitekturnem smislu. Poleg novogradenj, zlasti vrtcev, šol ali telovadnic, vidi smisel uporabe lesa pri adaptacijah in nadgradnjah javnih objektov. Leseni javni objekti, zlasti vrtci, so po oceni Dujiča pomembni in smiselni tudi zaradi vzgoje mladih v smeri ekološke in trajnostne gradnje, tudi z energetskega stališča.
Les je kot naravni in okolju prijazen gradbeni material tako predvsem priložnost za mlajše generacije, so ugotavljali strokovnjaki na posvetu. Delež lesene gradnje pri nas se le postopno zvišuje, po podatkih iz leta 2009 je znašal samo 4,4 odstotka. Na Koroškem v zadnjem obdobju vendarle gradijo vse več javnih lesenih objektov, zlasti v okviru turističnega projekta Drava kot priložnost. Primož Praper iz družbe Eutrip, pripravljavec investicijske dokumentacije za projekt Drava kot priložnost in za ravenski hostel, je ugotavljal, da je bil les nekaj časa degradiran element brez estetske vrednosti, a vendarle je v preteklosti že veljal za prestiž. Žlahtnost lesa lahko spreminja kulturo bivanja, les namreč daje tudi občutek nežnosti, hkrati pa, kot je Praperja dopolnil še Stojan Habjanič iz podjetja Oikia, deluje na čutni, empatični ravni. Habjanič je tudi dodal, da je les požarno najbolj varen gradbeni material; torej ravno nasprotno od zmotnega stereotipnega prepričanja.
Petra Lesjak Tušek