Miha Pavšek: Med najlepšimi in največjimi kristali površinskega sreža so tisti, ki nastanejo na pokljuških barjih.
Dnevnik - Vreme in ljudje: Lov na snežne kristale
Za nastanek nenavadno velikih kristalov površinskega sreža, je zelo pomembna nizka vlažnost zraka (takrat je bila pod 20 %!).
Prav ta, je bila ena ključnih, da smo jih lahko pred dobrim tednom dni (8. februarja 2011) opazovali na Pokljuki.
Miha Pavšek
Dnevnik, Vreme in ljudje - Miha Pavšek: Lov na snežne kristale
Valentin, ki prinese ključe od korenin, je bil letos že pred dobrim tednom dni, ko smo sedeli na prostem v majicah in srkali osvežilno pijačo. Svečnica v začetku meseca, natančneje 2. februarja, nam je namignila, da zima še ni rekla zadnje besede.
Nekaj od tega se bo uresničilo v prihodnjih dneh, pri čemer pa po nižinah ne računajte s kakšno debelejšo snežno odejo, če ta sploh bo. A z nekaj sreče bodo dobili snega vsaj tam, kjer ga prihodnji teden še posebno potrebujejo - na smučiščih. Letos se bodo morali še posebno potruditi, saj je šolski minister poskrbel za nov slogan za počitniški teden: "dva v enem", ki je sicer v domeni trgovcev, ko je govor o posebnih popustih. Pa saj že veste, da bodo imeli prihodnji teden šolarji in dijaki iz vse države skup(i)n(sk)e počitnice, zato bo vreme za marsikoga še pomembnejše kot sicer. Za zdaj kaže na obetaven začetek in spodbudno nadaljevanje, za drugi del pa je še predaleč. Nekateri pravijo, da je vreme kot ženska: nikoli ne veš, kaj bo jutri. Kaj šele, kakšno bo ob tednu osorej, čista znanstvena fantastika...
Vremenski obrat ob polni luni
Letošnji zadnji mesec meteorološke zime nam je "podkuril" više zgoraj, medtem ko so bile temperature po dolinah in kotlinah v okviru pričakovanih za ta del leta. Hladneje pa je bilo ob morju, seveda na račun občasne "na(d)morske" megle. Menda jo bodo začeli primorski Primorci prodajati Ljubljančanom, ti pa njim sonce, ki ga je bilo v Ljubljani v tem času še enkrat več kot ponavadi. Za uvod v zimski počitniški teden se nam bo v petek dopoldne "napolnila" še luna, zato je res nekaj upanja, da bo potem vreme nekaj časa spet držalo.
Naši predniki so s pozornim opazovanjem vremena ugotovili, da se okrog ščipa rado obrne tudi vreme, natančneje tip vremena. Seveda nimamo za to nobene ustrezne fizikalne razlage, pa čeprav je vpliv polne lune na nekatere druge prvine narave in človeka dobro znan. To pot jo bodo zakrivali oblaki, zato nam ne bodo pomagala niti lunarna očala, morda pa bi kazalo vzeti v roke lupo. Seveda ne za opazovanje lune (in še manj sonca!), temveč za sneg, kjer ta sploh še leži. Ko se bo vreme umirilo, oblaki razmaknili in ozračje močneje ohladilo, pa bo spet čas za opazovanje površinskega sreža. Večdnevna jasnina, ki je kriva tudi za škripajoča obuvala - kadar lomastimo z njimi po snegu, seveda - nam lahko pričara s to vrsto snežnih kristalov neponovljivo doživetje.
Kristalasti meni
Površinski srež je tista vrsta snega, ki raste v brezvetrnih zimskih nočeh na površini snežne odeje ali pa na vejah dreves in grmovju tik nad njo, in to od spodaj navzgor. Videti je kot drobni ledeni lističi rombastih oblik, velikostnega razreda do nekaj centimetrov. Največji kristali zrastejo na gozdnih jasah oziroma mraziščih blizu gozdne meje, snega pa ne sme biti preveč, da je temperaturna razlika ravno pravšnja (najmanj 1 °C/4 cm). In kar je morda še lepše, ko hodimo ali pa smo na smučeh, krpljah in pod nami šelesti ali celo šumi. Da to slišimo, moramo res pozorno prisluhniti, ker imamo ponavadi v takem vremenu ušesa na toplem. Če si bomo pomagali z že omenjeno lupo, nam ne bo težko prepoznati kristalov ledu v obliki igel, lusk, peresc, pahljač, stebričkov, ki nastanejo s sublimacijo vodnih hlapov na podhlajeni površini snega ali vej.
Potem se lahko lov začne: kristale lahko gledate, povohate, pokusite (posebno krajše in daljše), popihate, fotografirate, odnesete prijatelju poleg vas (na verižico žal ne gredo…), mu jih stresete za vrat in drugo - saj je njihovo "življenje" kratkotrajno. Kadar se čez dan zelo ogreje, jih lahko poliže že opoldansko sonce. In potem poskrbi že naslednje jutro mati Narava za nove, še večje in lepših oblik. Ali pa jih nekaj časa ni mogoče videti, ker ni pravih razmer. Tako, zdaj veste (skoraj) vse o njih, morate jih le še poiskati oziroma biti v ravno pravem trenutku na ravno pravem mestu s pravo opremo in opazovalci.
Miha Pavšek, Geografski inštitut AM ZRC SAZU