Novi glas - Suzi Pertot: Na Banjško planoto izletniki ne zahajamo pogostokrat, ne vem pa zakaj.
Tako lepa je tale pokrajina, med Krasom in gorami, mrzla in vetrovna pozimi, a polna zelenja in pisanih barv spomladi in poleti, ko nam gozdovi in travniki nudijo tudi prijetno osvežitev, ki je na Krasu in ob morju tako pogrešamo.
Možnosti za izlete je na Banjški planoti kar veliko, nekatere poti so lepo markirane, druge prepuščajo pohodnika lastnim orientacijskim sposobnostim, vse pa so lepe, tihe, samotne in polne naravnih znamenitosti, prelepega cvetja, pa tudi malin, čemaža in kopriv ne manjka, v veselje otrok pa je ob sezoni gozdnih jagod na pretek.
Izmed številnih vrhov in pešpoti je meni najbolj pri srcu Lašček, bodisi zaradi prelepega razgleda bodisi zaradi številnih dostopov, ki vsekakor niso naporni in strmi.
Izhodišče za Lašček je vasica Lokovec, marsikomu znana zaradi odličnega kravjega sira, ki ga tu proizvajajo. V resnici so Lokovci trije, Spodnji, Zgornji in Srednji, pravega vaškega središča pa ni, saj gre v resnici za večje, raztresene domačije s hlevi, pašniki in gozdom. Zaradi te svoje geografske posebnosti velja Lokovec za najdaljšo vas v Sloveniji, vsa je skrbno urejena, domačije so lične in čiste, okrašene s prelepimi vrtovi in balkonskim cvetjem, pa čeprav se zdijo na prvi pogled popotniku nekoliko plahe in sramežljive, ko se za smrečjem in košatimi lipami skrivajo pred radovednimi pogledi. Glavni gradbeni material je bil v preteklosti kamen, še lahko vidimo lepe portale in vodnjake, ki se spajajo z alpskim stilom kašč in balkonov. V vasi je bilo v preteklosti razvito kamnoseštvo, pa tudi kovaštvo, prav odličnim kovaškim mojstrom gre zahvala, da so za mali skriti Lokovec izvedeli celo na cesarskem dvoru na Dunaju.
V vasi si je vredno ogledati cerkev sv. Petra in Pavla, ki je bila zgrajena okrog leta 1800, prav ob cerkvi pa je izhodišče našega izleta na Lašček skozi Reštelo.
Od cerkve, pozabili smo povedali, da je božji hram v Srednjem Lokovcu, imamo po asfaltu še petnajst minut do zaselka, po večini gre za 'vikendaško' naselje, Reštela, po ostrem ovinku pa nas markacije usmerijo desno na kolovoz v gozd. Od tod gremo položno proti vrhu, veliko je gozda, ne manjka malin, najlepše na poti pa je razgled na Julijske Alpe. Na začetku kolovoza si na naši desni lahko ogledamo tudi Šarmusko brezno, pa pašnike in gozdne jase, kjer lahko tudi v miru malicamo. Do vrha, ki se ponaša s častitljivo višino 1071m, bomo rabili iz Lokovca kaki dve uri, z Reštele pa pol ure manj, za napor pa nam ne bo žal, kajti vrh je razgleden in miren, pravi raj za ljubitelje gorskih užitkov. Na vrhu je poleg žiga klop za počitek, svišč in drugo cvetje nam razveseljuje srce, pogled pa se razprostira od Furlanije do Triglava in drugih Julijcev, tja daleč do Tržaskega zaliva in Trnovske planote. Ljubitelji Laščka znajo povedati, da se ob lepem, jasnem vremenu, ko vzameš zgodaj pot pod noge in si na vrhu pred poletno pripeko, z gore lahko opazijo celo ladje na morju.
No, ko smo mi obiskali Lašček, je bilo nekoliko megleno in ladij ni bilo, razveselili pa smo se miru in ptičjega petja ter razgleda na zeleno morje pod nami, kjer so nam kot majhne ladjice mežikale osamljene domačije, lične in tihe v objemu pomladnih barv.
Naj za konec povemo, da je pot primerna čisto za vsakogar, tudi za tiste, ki so kmalu zadihani in strmine nimajo radi, na najvišji vrh Banjške planote pa se lahko brez skrbi odpravimo v vseh letnih časih.
Suzi Pertot