LZS, Varnostna komisija - Miha Repovž: Glavni razlog za nesreče pri letenju z jadralnimi padali je v največji meri pomanjkanje izkušenj in podcenjevanje ali nepoznavanje vremenskih pogojev.
Jadralno padalo je letalna naprava, ki je izdelana za dokaj mirno ozračje in šibak veter, na žalost pa se veliko pilotov jadralnih padal tega ne zaveda. V zadnjih desetih letih so proizvajalci jadralnih padal izredno napredovali v smislu izboljšanja varnosti, vendar se je na račun tega dvigovala meja, kdaj se lahko leti in kdaj so pogoji mejni in nevarni za letenje.V Sloveniji imamo kar nekaj vrhunskih pilotov, ki sodijo v sam svetovni vrh in seveda tudi pilote, ki opravijo izpit in potem mislijo, da lahko letijo v vsakem vremenu - vendar temu ni tako.
Preiskave v letošnjem letu so pokazale, da se največ nesreč zgodi ob močnejšem vetru in dobrih termičnih dnevih, kar je optimalno za nastanek močne turbulence, ki povzroča zapiranja krila in posledično strmoglavljanje. Največ ponesrečenih pilotov beležimo iz tujine: Češke, Poljske, Madžarske, Anglije, Nizozemske in še drugih držav. Velikokrat gre za organizirano divje (neprijavljeno) letenje na območjih, ki so za letenje vremensko izredno zahtevni, visoki hribi, ozke doline, kar lahko povzroča nastanek močne termike in močnejše dolinske vetrove. Če pa temu dodamo neizkušenost in nepoznavanje terena, je to idealna mešanica za nesrečo. Piloti iz držav, ki jih navajam v besedilu, prihajajo iz držav, kjer prevladuje ravnina, nižji hribi in tako zahtevnih pogojev skoraj ni.
Velik problem je tudi pomanjkanje nadzora nad šolami letenja in osebami, ki vodijo organizirano letenje iz tujine, saj ne vemo, ali so sploh ustrezno usposobljeni za izvajanje organiziranega vodenja in šolanja. Rad bi poudaril, da je komisija za izobraževanje in licenciranje jadralnih padalcev v Sloveniji postorila kar nekaj, da je dvignila nivo izobraževanja in šolanja v zadnjih 10 letih, vendar bo potrebno narediti še veliko na področju izobraževanja inštruktorjev, kajti ti rojevajo nove pilote.
Predsednik varnostne komisije pri Letalski zvezi Slovenije, Miha Repovž