Ona, V središču - Klavdija Milko: Sedem velikih Slovenk ... Pavla Jesih
Živele so v času, ki njihovemu spolu ni bil naklonjen. A vedele so, kaj hočejo. Z močno voljo in iznajdljivostjo jim je uspelo preseči stoletja zakoličene okvirje. Nemalo jih je zato ostalo samskih. Minka Skaberne, ustanoviteljica slovenske knjižnice za slepe, je ponosno poudarjala, da si lahko gospa tudi, če nimaš moža. Predstavljamo vam sedem vražjih neporočenih Slovenk, katerih delo in prispevek sta v 19. in 20. stoletju pomenila preboj žensk v poklicnem, umetniškem in javnem življenju.
IVANA KOBILCA (1861–926)
Drzna, boemska, samostojna
MINKA SKABERNE (1882–965)
Njena dota je bila poklic
MARIJA PERPAR (1904–990)
Ženska za strah in občudovanje
PAVLA JESIH (1901–976)
Samosvoja in neukrotljiva
Gore so bile zanjo tisti svet, kjer je lahko čutila neodvisnost. Ni dvoma, da so jo oblikovale, kljub temu je naposled sprejela realni vsakdan in v njem poslovno krmarila. Živela in delovala je vedno samorastniško, kot neupogljiv viharnik, ji je v spomin zapisal Miha Potočnik. V družbi se je uveljavila kot uspešna samska ženska, ki so ji moški prehodni spremljevalci. Kot takšno jo je najbrž dokončno izoblikovala ljubezenska izkušnja z Milanom Primožičem. Ljudje iz alpinizma so pogosto preveč samosvoji, trmasti in močni, da bi shajali v klasičnih ljubezenskih zvezah. V steni je partnerje menjavala kot po tekočem traku. Le prijateljstvo, ki jo je vezalo z Jožetom Čopom, se je med vojno utrdilo in takoj po koncu sta skupaj zmogla eno najveličastnejših dejanj v zgodovini planinstva pri nas – preplezala sta zahtevno smer v triglavski Severni smeri. Čeprav je bil dogovor drugačen, je steber dobil ime po Čopu. Predvojna buržujka ni ustrezala modelu novega človeka, železar in preprosti človek Čop se je zdel veliko primernejši. Ko ni bila toliko aktivna v stenah, se je usmerila v kino. Mrežo kinodvoran je razširila od Celja, Ptuja do Ljubljane. Med vojno ni dovolila, da bi razmere preveč motile filmski spored v njenih dvoranah, podtalno je podpirala delo OF. A po osvoboditvi –kot da ne bi naredila nič. Razlastili so jo. Poznala je novo politično elito, a ponos ji ni dal, da bi se prilagodila. Nekaj let se je preživljala kot oskrbnica v Erjavčevi koči. Živela je skromno, še največ je porabila za krmo golobov na ljubljanskem Starem trgu in za cigarete. Odklanjala je vsa planinska priznanja. Zadnja želja, da bi njen pepel posuli čez steno Špika, se ji ni uresničila.
KRISTINA ŠULER (1866–1959)
Ni se odrekla hčerki in ni nehala pisati
ALMA KARLIN (1889–950)
Zakon bi jo zaduši
MIRA FINK (1897–971)
Ženske so jo »obrajtale«
Miko Klavdija
Portreti sedmih pomembnih Slovenk so povzeti iz zbornika Pozabljena polovica, ki sta ga izdali založba Tuma in Slovenska akademija znanosti in umetnosti. V njem je predstavljenih 129 posameznic: tudi tistih, ki so bile doslej izbrisane iz zgodovinskega spomina, so pa v zadnjem stoletju ali dveh pomembno soustvarjale umetniško, znanstveno in javno delovanje v Sloveniji.