Planinsko branje: Drugi spominski pohod po poteh Pavleta Kozjeka ...
Drugi spominski pohod po poteh Pavleta Kozjeka
Milka Bokal: 17. oktobra je planinsko društvo Blagajana - Polhov Gradec organiziralo spominski pohod po poteh Pavleta Kozjeka, ki je bil častni član društva. Pavle Kozjek je bil doma s Setnice, natančneje iz Mačkovega grabna. Do Pavletove domačije je pot vodila enako kot lani. Po gostoljubnem sprejemu pri njegovih domačih pa je vodstvo prevzela njegova sestra. 
Razmočene steze pod obronki Grmade tisti dan niso bile namreč najbolj pripravne za pohajanje po njih, zato je skupina pohodnikov ubrala varnejšo pot. Po senožetih in gozdnih poteh nad 
Kobilcovo domačijo nas je Pavletova sestra varno pripeljala do cerkvice sv. Uršule na Setnici, kjer je bila maša v Pavletov spomin. Deževno vreme je doma zadržalo otroke, ni pa preprečilo, da ne bi spomina na vrhunskega slovenskega alpinista v usihajoči jesenski naravi počastili njegovi planinski rojaki. Pohod naj bi postal tradicionalen.
Planinsko društvo Blagajana - Polhov Gradec
LITERATURA
Planinski vestnik, 115. letnik, leto 2010, november, številka 11. Kaj bi planinci brez planinskih koč ali kaj bi planinske koče brez oskrbnikov, ki kočam vdihnejo dušo ali pa tudi ne. To se dogaja le redko kdaj, saj se za tako službo ali dežurstvo navadno javijo le pravi ljudje. O svojih izkušnjah, in to samo o lepih, piše v enajsti številki Planinskega vestnika njegov sourednik Marjan Bradeško, ki pravi, da so oskrbniki poznavalci okolice in svetovalci planincem, ki pridejo v kočo prvič. So tudi gospodarji ne samo v koči, ampak tudi vseh do¬gajanj v njih. V zahvalo pa dobijo prijaznost obiskovalcev in gostov, ki pa le redko prespijo v kočah. V nadaljevanju nam drugi pisci predstavljajo oskrbnike nekaterih koč: Vladimir Habjan je v pogovoru z Erikom Cudrom, oskrbnikom koče na Mangartskem sedlu, zvedel, da so ljudje izgubili stik z naravo, Marko Čufar, oskrbnik Koče na Gozdu pa mu je zaupal, da je najboljša reklama dobro delo. Marta Krejan predstavi Viktorja Povsoda - Fiko, svojevrstnega in dolgoletnega oskrbnika koče na Smrekovcu, Manci Čujež pa sta Lenka Kračun in Franc Vahter, oskrbnika koče na Klemenči jami, zaupala, da so otroci najhvaležnejši obiskovalci. Irena Mušič Habjan je pri Nadi Koren, oskrbnici Erjavčeve koče na Vršiču, izvedela, da so se ljudje, ki obiskujejo koče, z leti zelo spremenili in da ni več takega pravega veselje kot nekoč. Borut Mencinger pa je zapisal spomine na Andreja Karničarja, dolgoletnega in enkratnega oskrbnika Češke koče na Spodnjih Ravneh pod Grintovci.
Nadaljevanje te številke je posvečeno zgodovini slovenskega alpinizma ali bolje rečeno tistim Slovencem, ki so popisali zgodovino slovenskega alpinizma. Irena Mušič Habjan je pripravila poročilo s 29. srečanja alpinistov veteranov, Vladimir Habjan pa pogovor z njihovim predsednikom Francetom Zupanom. Sledijo še spomini na prvo jugoslovansko odpravo v Himalaji (Trisul).
Andrej Stritar je opisal poti po Semidah dai Agnei v divjih zahodih Julijcih, Bor Šumrada pa nam še enkrat predstavi skupino Treh Cin, ki so simbol Dolomitov. Peter Muck opisuje težave izvajalcev in poslušalcev smrčanja na skupnih ležiščih planinskih koč, Olga Kolenc pa se je podala od Poldanovca do Čavna. Naslednji dve strani sta posvečeni spominom: Mitja Košir Tinetu Miheliču, kamniški gorski reševalci in Tone Škarja pa Dušanu Podbevšku - Duletu. Franc Temelj je zapisal zabavne zgodbe, ki se navadno začnejo z NAJ … Vesna Pavlovič je pripravila zapis o plezanju na jugu Italije, Mire Steinbuch pa zapis s srečanja s Tadejem Golobom, letošnjim kresnikovim nagrajencem. Dušan Klenovšek je pripravil članek o netopirjih v podzemnih jamah, Miha Pavšek pa o ledeniških razmerah v visokogorju. Blaž Grapar je zapisal nekaj navodil za orientacijo v gorah, Andraž Anderle in Tadej Debevec pa o vozlih.
Ciril Velkovrh