V petek so položili cvetje na grob Jakoba Aljaža in k spomeniku na Dovjem, zvečer pa je bil...
Ob osemdeseti obletnici
smrti Jakoba Aljaža
V petek, 4. maja 2007, popoldan so dovški župnik France Urbanija, predsednik PD Mojstrana Mirko Eržen in predsednik PZS Franci Ekar položili cvetje na grob Jakoba Aljaža in k spomeniku na Dovjem. Ob 20. uri pa je bil Aljažev spominski večer katerega so omogočili PZS, PD Dovje-Mojstrana in Občina Kranjska Gora.
V prepolni dvorani je nastopil Slovenski oktet z izborom slovenskih narodnih pesmi, med katerimi ni manjkalo Aljaževih. Predstavljeni so bili utrinki še iz življenja triglavskega župnika, častnega člana Slovenskega planinskega društva in častnega člana Glasbene matice Ljubljana.
V spominskem večernem nagovoru je predsednik PZS Franci Ekar orisal in obnovil del življenjskega mozaika Aljaževih del in ustvarjalnosti: Da se spominjamo in praznujemo spomin na Aljaža, dokazujemo in potrjujemo, da smo Slovenci trdni, spoštljivi in tudi tako s takimi dejanji razpoznavi. V združeni Evropi, v popolni liberilizaciji še kako potrebujemo in bomo še bolj potrebovali slovensko zavzetost in pripadnost slovenstvu, v prav taki obliki, kot jo je gojil in izvajal Jakob Aljaž v skrbi, da se ne bo slovenstvo utopilo in izgubilo v evropskih razsežnostih.
Jakob Aljaž je bil mož mnogih vrlin, bil je vesten duhovnik, neutruden graditelj, glasbenik, politik, prosvetni delavec, publicist, izumitelj, bančnik, zdravilec, psiholog, večni načrtovalec.. še posebej pa navdušen planinec izjemnih vrednot uresničevanih. Skozi vse svoje življenje je deloval v stilu in razpoznavnosti »prvomajskega nageljna«: z vero, upanjem in pogumom se pride do cilja.
Jakob Aljaž nam lahko služi tudi, kot simbol gorskega planinskega reševanja, saj je že leta 1895 uspešno organiziral zahtevno reševanje smrtno ponesrečenega češkega planinca nad Zasipsko kočo. Bil je osebnost, ki je vedno pomagal človeku v stiski, nesreči, ga tolažil, mu pomagal ...
Bil je občudovanja vreden rodoljub. Njegova obeležja, ki so jih planinci in glasbeniki postavili na Šmarni gori, na Dovjem, v Vratih, Kredarici... so v večno zahvalo. Neizpolnjeni želji za časa njegovega življenje sta ostali le v Vratih nezgrajena kapela v obliki rimskega panteona in cesta v Vrata. Vse to so v nadaljnjem razvoju zgradili mojstranški planinci.
Aljaž je dobival navdih tudi pri sorodniku pesniku Simonu Gregorčiču, ki je bil skoraj stalni obiskovalec Krvavca in tako je tudi Aljaž bil kar nekajkrat tam gori, kjer so nastajala hotenja v pesnitvah Nazaj v planinski raj ...Veliko je prijateljeval tudi s Franom Orožnom, prvim predsednikom SPD, Frischafom, Kugyjem, Jugom, Tumo ...
Slovensko planinstvo z vsemi svojimi dejavnostmi in hotenji se je povzpelo v sam svetovni vrh, ima mesto med najimenitnejšimi planinskimi velesilami. Ostala pa nam je neuresničena obveza: »Slovenski planinski muzej«. Leto 2007 naj bi bilo tudi leto, ko naj bi ga pričeli graditi. Aktivni mojstranški planinci in njihov predsednik Miro Eržen so skupaj s Občino Kranjska Gora, TNP in PZS pridobili gradbeno dovoljenje in predlagali 25. avgust za uradno položitev temeljnega kamna.
Tudi današnji večer potrjuje, da smo prijatelji in častilci Jakoba Aljaža, ki se njegovih dejanj in dela z vsem spoštovanjem spominjamo. Tudi vaša prisotnost to še kako potrjuje; prišli ste iz skoraj vseh območij Slovenije, iz Prekmurja, Štajerske, Koroške, Trente, pa seveda Gorenjske...
Taki spominski večeri so velike vrednote za ohranjanje in nadaljnje delo in napredek slovenskega planinstva.
Info PZS