Iz časa / Slovenski narod (1911) - Društvena naznanila: V soboto zvečer se je vršil v restavraciji v »Narodnem domu« občni zbor »Planinskega društva«, katerega se je udeležilo poleg ljubljanskih članov tudi lepo število zunanjih članov podružnic.

Poročal je o društvenem delovanju predsednik gosp. dr. Tominšek ter opozoril zlasti na to, da skuša »Nemško planinsko društvo« speljati pota od naših koč v stran, tako tudi od naših največjih gorskih postojank.
Iz blagajnikovega poročila posnamemo sledeče: Koncem leta 1910 je imelo skupno društvo 3172 članov, in sicer osrednje društvo 1034 — za 58 več, kakor prejšnje leto — in 19 podružnic skupaj 2138 — za 12 več, kakor prejšnje leto. Skupno število članov se je tedaj pomnožilo za 70 članov.
Tudi to leto je društvu bridka smrt vzela več sotrudnrkov, in sicer: Svoboda Karla, člana osrednjega društva in načelnika podružnice v Idriji ter Miho Uršiča, gorskega vodnika za Savinjske planine. Ustanovila se je nova podružnica v Gorici, ki ima lepo število članov. »Planinski ples« je sijajno uspel, kakor prejšnji in dal lep dobiček. Zaznamovalo se je več potov in steza nanovo in opremilo s tablicami, uvedle so se pri tem kovinaste table s vzbočenimi napisi; mnogo markacij se je obnovilo in popravilo, osobito v Triglavanskem pogorju.
Društvo je izdalo orientacijski zemljevid v posebno veliki smeri, ki se je postavil odnosno namestil na prometno važnejših kolodvorih in krajih na Gorenjskem in tudi na kolodvoru južne železnice v Ljubljani. Zemljevid je zrisal g. Alojzij Knafeljc.
Društveno glasilo »Planinski Vestnik« provzroča mnogo stroškov.
V preteklem letu se je dovršila stavba »Aljaževega doma« v Vratih in pa preskrbela popolna oprava. V triglavski koči na Kredarici se je napravila še ena sobica v novi del stavbe, preskrbela vsa oprava in tudi zunanje obitje z macesnovimi skodlicami.
V turistovski koči v Kamniški Bistrici se je oprava popolnila. »Vodnikova koča« na Velem Polju se je, kakor znano, prestavila. Lansko leto smo jo še nekaj popravili, ji preskrbeli potrebno opravo ter znotraj z deskami obili. Osrednje društvo je pridobilo v Kamniških planinah novo postojanko »Schmidingerjevo kočo« na Veliki Planini.

Vzlic neugodnemu vremenu v lanski sezoni, je bil promet v kočah zadovoljiv. Število vpisanih obiskovalcev teh koč, ki so: »Triglavski dom«, »Aljažev dom«, »Vodnikova koča«, »Kadilnikova koča, turistovska hiša v Kamniški Bistrici, koča na Veliki Planini, Kamniška koča na Kamniškem Sedlu, je lansko leto doseglo število 5643 — za
970 več kakor prejšnje leto. Obiskovalcev je bilo še dokaj več. Društvo je sklenilo, ustanoviti tudi rešilno postajo za Julijske Alpe, ki bo nameščena v Kranjski Gori.
Izvirne fotografije prepuščajo brezplačno večinoma naši amaterski fotografi.
Iz blagajniškega poročila podamo samo nekatere glavne podatke. Članarina je znašala 5448 K, »Planinski Vestnik« je vrgel 6233 K 09 vin., »Planinski ples« 8373 K 60 vin. Vseh prejemkov je bilo 112.699 K 02 vin. Izdatkov pa je bilo za »Vestnik« 6282 kron 92 vin., za pota in markacije 2341 K 18 vin., za V. planinski ples 5243 K 84 vin., za oskrbo koč 15.832 kron 46 v., za stavbe 22.770 K 30 vin. Prebitek znaša 2488 K 15 vin. Skupno imetje znaša 142.716 K 82 vin., dolgov pa ima društvo 53.048 K 80 vin.

Društvena pravila so se nato izpremenila v tem smislu, da se pritegnejo podružnice k osrednjemu odboru k sodelovanju na ta način, da volijo odposlanci podružnic na shodu delegatov odposlance za osrednji odbor, in sicer voli vsaka podružnica najmanj enega delegata. Podružnice, ki imajo nad 50 članov, pa volijo za vsakih nadaljnih 26 članov po enega delegata. Ti delegati volijo potem odposlance v osrednji odbor. Ustanovnina se zviša od 60 K na 100 K.
Pri sledečih volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: dr. Fran Tominšek, načelnik; ravnatelj Ivan Macher, načnikov namestnik; Josip Hauptman, Ivan Petrovčič, Anton Šušteršič, Oskar Skušek, Ivan Korenčan, Viktor Skaberne, Leon Mencinger, Janko Mlakar, dr. Jernej Demšar, odborniki; Jože Kunaver, Bernard Cescutti, Ivan Podgornik, namestniki odbornikov; Ivan Mejač, Hinko Lindtner, preglednika.
— Na predlog kranjske podružnice je bil izvoljen za častnega člana profesor Anton Zupan.
— Za »Kocbekov dom« pod Ojstrico so nabrali končno navzoči 50 K 4 vin.

Slovenski narod 1. maj 1911

Slovenec (1911): Občni zbor »Slovenskega planinskega društva«

V soboto zvečer je bil v restavraciji »Narodnega doma« občni zbor »Slovenskega planinskega društva«. Zborovanje je otvoril predsednik dr. Jos Tominšek in je v kratkih besedah očrtal glavnejše poteze dela »Slovenskega planinskega-društva«, na kar je poročal o tajniškem poslovanju društva namesto gospoda Hauptmana gospod Korenčan.
Iz tajniškega poročila posnemamo najglavnejše sledeče:
Koncem leta 1910 je imelo skupno društvo 3172 članov in sicer osrednje društvo 1034 — za 58 več kakor prejšnje leto — in 19 podružnic, skupaj 2138 - za 12 več kakor prejšnje leto. Skupno število članov se je tedaj pomnožilo za 70 članov.
Osrednji odbor jo imel leta 1910 52 odborovih sej, v katerih se je razpravljalo in rešilo 1105 vlog in dopisov. Zadnji občni zbor se je vršil dne 13. aprila 1910. Dne 13. novembra pa se je vršilo zborovanje posebnega odseka zaradi izpremembe pravil. Priredil se je »Planinski ples«, ki je sijajno uspel in dal lep dobiček.
O delovanju društva omenjamo le važnejše točke in sicer: Zaznamovalo se je več potov in steza nanovo in opremilo s tablicami, uvedle so se pri tem kovinaste table z vzbočenimi napisi; mnogo markacij se je pa obnovilo in popravilo, osobito v Triglavanskem pogorju.
Izdal se je orijentacijski zemljevid v posebno veliki meri, ki se je postavil odnosno namestil na prometno važnejših kolodvorih in krajih na Gorenjskem in tudi na kolodvoru južne železnice v Ljubljani. Zemljevid, ki ga je zrisal g. Alojzij Knafeljc in skrbno pregledal in izpopolnil osrednji odbor, je najpreglednejši zemljevid Julijskih Alp in služi jako dobro v orijentaciji. Da se vstreže željam številnih interesentov, se je ta zemljevid izdal tudi v ročnem formatu, ki je turistom pravi kažipot.
Društveno glasilo »Planinski Vestnik« splošno ugaja, Akoravno povzroča mnogo stroškov, ga društvo vzdržuje, ker je za društveno delovanje in za reklamo, kakor tudi za pouk turistom velike važnosti. Da je list, na svojem mestu in da splošno ugaja, kaže dejstvo, da je mod naročniki mnogo šolskih in drugih knjižic. Pošlje se pa tudi raznim listom v zameno in tudi vsem slovanskim turistovskim društvom.

V preteklem letu se jo dovršila stavba Aljaževega, doma v Vratih in pa preskrbela popolna oprava zanj. V Triglavski koči na Kredarici se jo napravila še. ena sobica, v novi del stavbo, preskrbela vsa oprava in tudi zunanje obitje z mecesnovimi škodljicami.
V turistovski koči v Kamniški Bistrici, ki jo ima društvo za več let v najemu, se jo oprava spopolnila.
Vodnikova koča na Velem Poliu, katero oskrbuje osrednje društvo, se je, kakor znano, prestavila. Lansko leto jo je še društvo nekaj popravilo, ji preskrbelo potrebno opravo ter znotraj z deskami obilo.
Osrednje društvo je pridobilo v Kamniških planinah novo postojanko »Schmidingerjevo kočo« na Veliki Planini, katero je kupilo od g. Schmidingerja, koča se je primerno adaptirala, preskrbelo z opravo in jo izročilo prometu.
Vzlic neugodnemu vremenu v lanski sezoni je bil promet v kočah, ki jih oskrbuje osrednji odbor, zadovoljiv. Število vpisanih obiskovalcev teh koč, ki so: Triglavski Dom, Aljažev Dom, Vodnikova koča, Kadilnikova koča, turistovska hiša v Kamniški Bistrici, koča na Veliki Planini, Kamniška koča na Kamniškem Sedlu, je lansko leto doseglo število 5643 — za 975 več kakor prejšnje leto. Obiskovalcev je bilo še dokaj več, a vsi se ne vpišejo. Največ obiskovalcev ie imela turistovska hiša v Kamniški Bistrici, namreč 1451, potem Aljažev Dom 1201, Kadilnikova koča 911, Triglavski Dom na Kredarici 737 itd. Nujna naprava je bila nova pot od Orožnove koče na Črni Prsti: takoj od koče v isti višini nad planino dviguje se polagoma do vrh sedla Črne Prsti, Pot je prav dobro izvršena in trdna.
Pot na Šrlatico se je popravila in spopolnila. Dodelala se je pot čez Kotliče na Turško goro, skrajšana zveza s Skuto in Grintovcem. Pričelo se je tudi z napravo težavne poti na Planjavo. Napravila se je tudi pot od Kredarice čez Rež in več drugih manjših.

Društvo je sklenilo ustanoviti prepotrebno rešilno postajo v prvi vrsti za Julijske Alpe.
Nameščena bo v Kranjski Gori, nabavili smo že posebne zložljive nosilnice in pa vrvi. Deželni odbor kranjski je poslal društvu v izjavo načrt zakona v varstvo planinske flore. Po veščaku smo sestavili utemeljeno poročilo in predloge, katere je deželni zbor uvaževal in ni dvoma, da bo načrt zakona potrjen.
Izdalo in založilo se je več razglednic od naših koč in naprav ter njih okolice, kar tudi pospešuje reklamo za naše naprave.
Ukrenilo se je, da dobe fotografi v naših važnejših kočah za »razvijanje« potrebno rdečo luč in drugo potrebščine. Nabavile so se za naše koče važne in lepe slike naših naprav in pokrajinske slike, s katerimi se vzbuja zanimanje za naše kraje, na drugi strani pa primerno okrasi prostore naših koč.
Delovanje in stremljenje podružnic je osrednje društvo podpiralo na razne načine, seveda v okviru svojih moči in sredstev. Njih prošnje na merodajna mesta je opremilo s toplim priporočilom in jih predlagalo na dotična mesta.
Dovoljevalo se jim je primerne prispevke, preskrbovalo načrte koč, sodelovalo pri odločitvi stavbenih prostorov itd.
Od knezoškofijskega oskrbništva se je doseglo dovoljenje, da sme »Slovensko planinsko društvo« graditi ob Korošici novo kočo. Zgradila jo bo Savinjska podružnica; osrednji odbor bo za to stavbo prispeval 2000 K. Takisto se bo podpirala, stavba koče na Vršiču. Kranjskogorska podružnica je za njo skupno z osrednjim odborom izbrala jako ugoden prostor vrh sedla. Tudi načrt za kočo je osrednji odbor preskrbel.
Osrednje društvo je priredilo dne 17. julija slovesno otvoritev Aljaževega Doma; udeležilo se je tudi otvoritve Prešernove koče in raznih drugih planinskih priredb slovenskih društev.

Na zadnjem občnem zboru dne 13. aprila 1910 se je izvolil odsek desetih članov, ki naj se posvetuje in bavi glede preustroja S. P. D. Osrednji odbor je poslal članom tega odbora en izvod obstoječih društvenih pravil z vabilom, da vsak izdela po svojem prepričanju in svojih načelih načrt novih pravil in ga pošlje osrednjemu društvu. Kranjska podružnica je napravila in vposlala načrt pravil za zvezo slovenskih planinskih društev. Načelnik osrednjega društva kot član desetorice pa je izdelal načrt, kakor si ga je mislil v korist osrednjega društva in podružnic.
Osrednji odbor je potem sklical dne 13. novembra sestanek te desetorice. Na tem zborovanju se je razpravljalo in konečno so jo sprejel v bistvenih potezah načrt izpremenjenih pravil. Osrednji odbor pa je ta načrt poslal vsem podružnicam, da se izjavijo o njem.

Poleg raznih podpornikov in sotrudnikov društva, ki jim je izrekel poročevalec iskreno zahvalo, omenjamo le nekatero, visoko ministrstvo za javna dela, ki jo v izplačilo nakazalo podporo za stavbi Triglavanskega Doma in Aljaževega doma skupaj 7000 K; visoki deželni odbor kranjski nam je izplačal 6000 K; mestna občina ljubljanska je podarila 1000 K. Razni denarni zavodi na Kranjskem so društvo podpirali. Odbor je zastavil in uporabil vse svoje moči v dosego društvenih smotrov, deloval nesebično in se trudil z vsemi močmi, da izvrši naložene mu naloge, zastopal je vselej le skupne interese celotnega društva.

O blagajniškem stanju društva je poročal gospod blagajnik Šusteršič. Koncem leta 1910 je bilo blagajniškega prebitka 2488 K 15 v. Denarnega prometa je bilo 112.699 K 2 v. Članarine se je vplačalo 5488 K; za »Planinski Vestnik« 6258 K 92 v. Planinske koče so imele v preteklem letu 22.075 K 99 v dohodkov, osrbovanje koč pa je veljalo 15.S32 K 46 v. Stavbe za planinske koče so veljale 22.770 K 30 vin, inventar v kočah pa znaša 6418 K 58 v.
Preglednik računov, gospod Meglič je izjavil, da so se našli vsi blagajniški računi v največjem redu, na kar se je soglasno izrekla zahvala in absolutorij g. blagajniku in odboru.

O izpremembi pravil je podrobnejše poročali profesor dr. Jos. Tominšek. Bistvo izprememb pravil je to, da dobe podružnice večje pravice kot so jih doslej imele. G. dr. Kušar predlaga, da se en bloc sprejmejo izpremembe pravil.
Na predlog g. Mandlja so bili nato soglasno z vzklikom izvoljeni v odbor: za načelnika dr. Jos. Tominšek, za njegovega namestnika ravnatelj prof. Macher; za odbornike Jos. Hauptman, Ivan Petrovčič, Anton Šusteršič, Oskar Skušek, Ivan Korenčan, Viktor Skaberne, Leon Mencinger, dr. Jernej Demšar in prof. Janko Mlakar; za namestnika Jos. Kunaver in Podgornik; za preglednika računov Ivan Mejač in Hinko Lindtner.
Na predlog dr. Kušarja se soglasno izvoli za častnega člana profesor Anton Zupan v Kranju, ki si je pridobil zlasti zaslug za slovensko planinstvo s Prešernovo kočo na Stolu.
G. Lesničar kot zastopnik savinjske podružnice naznanja, da namerava ta podružnica leta 1913 ob desetletnici svojega obstoja otvoriti Kocbekovo kočo v Savinjskih planinah ter prosi, da bi se delo podružnice gmotno podpiralo.
— Po poročilu svetnika gospoda Zupana se sklene, da se prva koča, ki jo zgradi osrednji odbor, zgradi na Križu, prehodu iz Kranjske Gore na Trento.
Po obravnavi nekaterih podrobnosti in zahvali gospoda Mejača odboru za njegovo dosedanje delovanje, se je dobro obiskani shod zaključil.

Slovenec 1. maj 1911