Gorenjski glas - Ana Šubic: V Dovžanovi soteski so predvideli ureditev sprehajalne poti v najožjem delu soteske ter vstopne točke in parkirišča.
Nujno bo poskrbeti za turistično ponudbo, so ugotavljali na zadnji seji občinskega sveta, saj zdaj domačini od soteske oz. njenih obiskovalcev nimajo kaj dosti.
Dovžanova soteska je premalo izkoriščen biser, ugotavljajo v Tržiču.
Tržič - Tržiški občinski svetniki so na zadnji seji sprejeli občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za območje naravnega spomenika Dolina – Dovžanova soteska. Ta je zamenjal leta 1994 sprejet ureditveni načrt, kot je dejala vodja urada za prostor Jasna Kavčič, pa OPPN ne prinaša veliko novosti, saj so režimi varovanja v soteski zelo zahtevni. »V prostor ne vnašamo ničesar invazivnega,« je potrdila tudi Petra Krajner iz kranjskega Domplana, kjer so za občino izdelali nov akt. Kot je pojasnil župan Borut Sajovic, je bil eden od glavnih povodov za pripravo OPPN dotrajan lesen most pred tunelom v soteski, ki ga je prejšnja občinska oblast zgradila na črno, zaradi varnosti pa morajo zdaj zgraditi novega. Hkrati so z OPPN predvideli možnost kablitve daljnovoda, ureditev sprehajalne poti v najožjem delu soteske z izvedbo razgledišča, ob vstopu v sotesko so dopustili postavitev info točke in sanitarij, ustrezneje želijo urediti tudi obstoječe parkirne površine.
»Treba bo delati tudi na tem, da bo kaj izplena iz Dovžanove soteske. Vanjo se vlaga in vlaga, imam pa močen vtis, da se od soteske nič ne iztrži,« je Ignac Primožič (Zeleni Slovenije) začel razpravo, ki se je vrtela predvsem okoli tega, kako izboljšati prepoznavnost in turistično ponudbo soteske, da bodo tudi domačini kaj imeli od nje. »Imamo biser, ne znamo pa ga tržiti. Dvajset, trideset let vlagamo v Dovžanovo sotesko, iz nje pa dobimo trikrat manj, kot vložimo,« se je strinjal tudi župan.
Sedanje stanje župan pripisuje predvsem pomanjkanju inovativnega in podjetnega duha pri domačinih, ki so po njegovem ključni za dober turizem. Dovžanovo sotesko letno obišče med 2.600 in 3.500 obiskovalcev, je pojasnil, a tam nimajo česa popiti in pojesti. Pustijo jim le smeti, je dejal, nekateri pa s seboj odnesejo tudi fosile, ki jih izkopljejo v soteski. Tudi svetniki so v razpravi ugotavljali, da dolina ne zaživi tako, kot je treba, ker se lokalno okolje ne vključi v njeno oživitev. Janez Meglič (Desus) je opozoril, da v skladu z OPPN gostinska ponudba v soteski ne bo možna. Soteska je preozka, da bi bilo vanjo sploh varno umeščati gostinski objekt, meni župan in dodaja, da je obenem tako kratka, da obiskovalci ne bodo bistveno prikrajšani, če bo za gostinsko ponudbo poskrbljeno 500 metrov nižje v Čadovljah ali pa v zaselku Na jamah, ki je izvzet iz OPPN. Janez Meglič sicer dvomi, da bo pot, čeprav bo z izgradnjo odseka v najožjem delu soteske postala povezovalna, rešila problem pešcev: »V eni smeri bodo šli po poti, v drugi pa po cesti.«
Ana Šubic
Foto: Tina Dokl