Slovenske novice - Marjan Raztresen: Doslej je veljalo, da je v Sloveniji reševanje v gorah brezplačno
Slovenske novice, sreda, 4. julija 2007
Dan v novicah
Obsodili alpinista iz Špikove stene
Doslej je veljalo, da je v Sloveniji reševanje v gorah brezplačno, sodba iz Kamnika pa najbrž odpira novo poglavje v zgodovini tovrstnega reševanja — Ker sta se alpinista Ladislav Kladnik in Igor Urankar pri načrtovanju gorniške ture in v steni Špika po mnenju sodišča vedla skrajno malomarno, morata letalski policijski enoti oziroma ministrstvu za notranje zadeve oziroma državi Sloveniji povrniti ne prav majhne stroške helikopterskega reševanja
Kamnik, 3. julija: Plezanje proti vrhu 2472 metrov visokega Špika v Julijskih Alpah se je pred dvema letoma za dva alpinista srečno končalo, zdaj pa kaže, da bosta morala plezalca svoj premalo premišljen odhod na goro kar drago plačati. Okrajno sodišče v Kamniku je te dni razsodilo, da mora
Ladislav Kladnik iz Kamnika plačati 651,73 evra glavnice z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18. oktobra 2005, 56 evrov za stroške izvršilnega postopka in zamudne obresti od 2. marca 2006 ter nekaj več kot 350 evrov pravdnih stroškov tožeče stranke,
Igor Urankar iz Laz v Tuhinju pa 651,73 evra glavnice, obresti zanjo od konca leta 2005, 78,95 evra stroškov izvršilnega postopka z zamudnimi obrestmi in dobrih 350 evrov pravdnih stroškov tožeče stranke.
Na pomoč
Kot je zapisano v obrazložitvi sodbe, je regijski center za obveščanje iz Kranja 6. avgusta 2005 obvestil dežurno helikoptersko ekipo na Brniku, da sta iz severne stene Špika prosila za pomoč dva alpinista. Kmalu po sedmi večerni uri je poletel na kraj, kjer sta bila plezalca očitno v hudi stiski, helikopter letalske policijske enote z letalcem reševalcem, zdravnikom in policistom ter ujetnika stene že čez slabo uro nepoškodovana odložil v dolini. Kladnik in Urankar sta bila, kot piše v zapisniku o zaslišanju, dogovorjena z Damjanom Kočarjem in Juretom Prezljem za plezanje v severni steni Špika. Prva dva sta se odločila za Dibonovo smer, druga dva za direktno. Na Dibonovi polici sta se navezi ločili in naveza Kladnik-Urankar je zaplezala v skalne strmine Dibonove smeri, kot sta si jo predstavljala alpinista; poznala sta jo namreč le iz plezalnega vodnika (v skoraj vsakem pa piše, da avtor in založba ne odgovarjata za morebitno škodo, ki bi med plezanjem po smeri nastala plezalcem). Že po dveh raztežajih, po dobrih sto metrih, sta ugotovila, da ne plezata v svoji smeri, ocenjeni s četrto težavnostno stopnjo, ampak v stopnjo zahtevnejši sosednji smeri. Ocenila sta, da bosta tudi zadnjo do vrha zmogla najpozneje do osmih zvečer, od tod pa bi imela dve uri in pol hoje po planinski poti v dolino.
Okoli petih popoldne je ta del Julijcev začela ovijati megla, kar so vremenoslovci napovedali skupaj z ohladitvijo in sneženjem nad 2000 metri višine. Alpinista sta se znašla v žlebu, po katerem je začela dreti hudourna ledena voda. Ker opreme za zahteven sestop čez steno nista imela, sta se med neurjem s sodro zatekla pod skalno streho, kjer sta premočena in že nekoliko podhlajena poklicala center za zaščito in reševanje na številki 112.
Helikopter je priletel in ju rešil, izkušeni gorski reševalci pa so ugotovili, da sta jim gornika navedla napačen položaj v steni, saj sta zašla v zahtevno brezpotno skalovje brez možnosti zavetja, v mišnico, kot pravijo alpinisti. Reševalci so torej ukrepali skladno s 118. členom zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki določa, da »je fizična oseba, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročila ogroženost, zaradi katere so nastali stroški nujnega ukrepanja, dolžna pokriti stroške reševanja.« 
Kamniško sodišče je odločilo, da sta obtožena alpinista ravnala malomarno, ker se nista vrnila na izhodišče, brž ko sta ugotovila, da sta se zaplezala. Vztrajala sta v neznani smeri in poklicala na pomoč šele po 11 urah plezanja, čeprav bi morala priti na vrh gore najpozneje v sedmih urah. Nista upoštevala vremenske napovedi, saj bi po lastnem načrtu priplezala na vrh Špika do osmih zvečer, ko bi tam zgoraj že snežilo, in da nista imela s seboj opreme za bivakiranje, saj sicer pred rešitvijo ne bi bila premočena in podhlajena.
Po prepričanju tožnika, lastnika reševalnega helikopterja, ministrstva za notranje zadeve, ki ga je v pravdi zastopalo državno pravobranilstvo, sta se alpinista, torej toženi stranki, v gorah vedla skrajno malomarno, zato morata povrniti stroške reševanja, čeprav je poleg policijskega helikopterja sodelovala tudi Gorska reševalna služba (GRS) pri Planinski zvezi Slovenije, ki je javna služba za zaščito, reševanje in pomoč v gorah. Zdravnik Postaje GRS Kranjska Gora dr. Vlado Jurekovič, ki je sodeloval pri akciji, je na sodišču povedal, da bi alpinista dobila resne poškodbe ali celo umrla, če ju ne bi rešili.
Plezalca se bosta na sklep kamniškega sodišča seveda pritožila.
Marjan Raztresen