AK Slovenska Bistrica: plezali so tudi v Ojstrici in nad Klemenčo jamo ter v Roetelsteinu in Hochschwabu
Malo tu, malo tam
Mira in Zdenko Zorič sva letošnji aktivni dopust pričela 8. julija s plezanjem v Herletovi v Ojstrici (VI/IV-V, 450 m), saj je bila za Dolomite preveč nezanesljiva vremenska napoved.
Nato pa sva si zaželela toplega morja in seveda malo plezanja v dobri skali, kar lahko najdeš kje drugje bolj kot v Paklenici. Tam sva preživela dober teden in pri 37 stopinjah v senci predvsem poležavala na plaži in se potepala po sosednjih otokih. Nekaj pa sva tudi splezala, med drugim Klin v Anića kuku. Med plezanjem te smeri sem premišljevala o napredku, ki ga je doživelo plezanje, saj sem to smer prvič videla leta 1977, ko so jo še plezali tudi po dva dni, sama pa sem jo prvič splezala leta 1980 - takrat še z "lojtrcami". Varovanje je bilo le na klasičnih klinih in lesenih zagozdah.
Dopust sva zaključila v smeri UFO (VI, 250 m) v Roetelsteinu (Graško pogorje). Nekaj slik je še v galeriji.
Mira Zorič
Preživeta sobota v steni nad dolino Krme je minila kar se da avanturistično.
Tomaž Berglez in Bogdan Napret sva (28. 7.) opravila prosto ponovitev Slaparske smeri. Smer navdušuje z čvrsto skalo, fenomenalno zračno prečnico nad trapeznim odlomom in še verjetno kakšnim detajlom, ki te preseneti. Ampak nič strašljivega, prav prijetna plezarija, v kateri uživaš skozi celo smer. Najtežji del je nabit in ni dolg, tako da se ga da lepo preplezati, drugod pa so klini pač kjer morajo biti, malo za orientacijo malo pa za psiho. Sestop pa ... (Sonce zna prav lepo izpiti iz tebe tvoje zadnje kalorije in atome moči.)
Bogdan Napret
Ursula Hribernik in Gorazd Pipenbaher sta komnec tedna preživela v stenah nad Klemenčo jamo.
Petkov prvotni načrt za severno steno Ojstrice nama je prekrižala mokra stena, a se nisva pustila pregnati in sva vseeno vstopila v smer Ogrin–Omerza. Po preplezani smeri (27. 7.) sva skočila še na vrh ter se nato vrnila na kočo na Jami, kjer sva prespala.
V soboto (28. 7.) sva se zaradi pomanjkanja časa odločila, da preplezava nekaj krajšega v bližnji Krofički. Plezala sva smer Zvitorepson (V+/IV+, III, 200 m), ki sta jo Avgust Robnik in Samo Supin splezala leta 1989. Ponuja zanimivo plezanje, ki pa ga na nekaterih mestih malo zagreni poraščenost (trava, borovci). Skala je v težjih delih kompaktna, med borovci in travami pa je tudi nekaj več krušljivosti. Suma sumarum: smer nama je bila všeč. Sestop sva opravila malo po svoje. Po krepkem lomastenju po strmih borovcih in dveh spustih ob vrvi sva prišla v pravo grapo, po kateri poteka sestop do markirane poti.
Ursula Hribernik
V Hochschwabu plezali Zahodni raz Winkelkogla
V soboto 28. 7. smo se navezi Zdenko Zorič-Tomi Štribl in Mira Zorič-Ljubo Hansel (AO Kozjak, prvi trije AK Slovenska Bistrica) odpravili plezat v avstrijski Hochschwab. Po dveh urah naporne vožnje smo prispeli na našo izhodišče. Od tam nas je čakala še ura in pol hoda do stene. Sama pot je lepo urejena in skoraj ves čas pelje po senci. Zadnji metri so bili po vročini, ampak ko smo videli steno smo pozabili na sonce.
Ker je bila naša predvidena smer mokra, smo se raje obrnili ter se odločili, da gremo plezat Zahodni raz v Kl. Winkelkogel. Sama smer je lepa in ne pretežka. Najpomembnejše pa je, da je bila suha.
Pri sestopu smo malo pohiteli, saj nas je že lovila nevihta, ki nas je dobila komaj pri avtomobilu. Bil je super dan z lepo smerjo.
Tomi Štribl