Delo.si/Panorama - Staš Ivanc: ... čez Dolenjsko do Himalaje - Novo planinsko branje
Planinska zveza Slovenija je konec septembra predstavila najnovejše čtivo za vse, ki radi hodijo po domačih gorah in hribih, po Slovenski planinski poti oziroma po domače transverzali, pa tudi tiste, ki z užitkom preberejo tudi kakšno zgodbo o bolj oddaljenih gorah, kot je Nanga Parbat.
Transverzala
Pred 60. obletnico odprtja slovenske transverzale smo dobili novi vodnik po Slovenski planinski poti oziroma nekdanji transverzali, najstarejši vezne poti pri nas in v Evropi. Vodnik predstavlja najzanimivejše predele slovenskega gorskega sveta in pomembnejše planinske koče na poti od Maribora do Ankarana.
Kakor je povedal eden od avtorjev novega vodnika Andraž Poljanec, v tokratni izdaji, ki sta jo pripravila skupaj z že pokojnim Milenkom Arnejškom, ni kazala, ampak izboljšan in preglednejši sistem z opisi posameznih odsekov poti.
Od zadnjega izida vodnika po Slovenski planinski poti je minilo že skoraj petnajst let, zato sta upoštevala tudi spremembe točk transverzale.
Za plezalce
Tone Golnar je predstavil Plezalni vodnik Kamniška bistrica, ki ga je skupaj s soavtorjema Silvijem Morojno in Bojanom Pollakom pripravljal zadnja tri leta.
Vodnik je od prejšnjega za tretjino debelejši na račun dodatnih fotografij in novih smeri, na 374 straneh pa opiše velik del plezalnih smeri v Kamniških in Savinjskih Alpah. Za primerjavo: prvi vodnik po tem delu slovenskih Alp je imel 190 strani in je vseboval tedaj vse znane smeri.
Po Dolenjskem
Roman Mihalič pa se je lotil popisovanja planinskih poti po Dolenjski, Beli krajini in Notranjski in tako kot prvi celostno zajel te dele Slovenije.
»Kot Dolenjec sem hotel predstaviti dolenjsko pokrajino in ugotovil, da je sploh ne poznam,« je povedal Mihalič, ki je vodnik pripravljal celih pet let in na svojih izletih po neokrnjenih naravi srečal medveda, divje svinje, gamse in celo volka.
Gola gora, drugič
Legenda slovenskega alpinizma Viki Grošelj je po razprodani knjigi Gola gora, v kateri opisuje najpomembnejše vzpone na 8125-metrski Nanga Parbat, za novo, dopolnjeno izdajo spisal še dodatnih 59 strani, na katerih je popisal lansko slovensko odpravo na to mogočno himalajsko goro.
K temu ga je spodbudil predvsem eden največjih dosežkov v zgodovini ženskega himalajizma, ko sta Irena Mrak in Mojca Švajger v alpskem slogu preplezali slovito Diamirsko steno do roba na višini 7590 metrov in sestopili po isti smeri.
Kombinacijo dela sestopne smeri Reinholda Messnerja iz leta 1978 in 1300 metrov prvenstvenega vzpona sta poimenovali Slovenska smer.
Kakor je dejal Grošelj, se je v slovenski javnosti sprva dalo slišati pripombe, češ, saj nista prišli do vrha, a sam je bil prepričan, da sta dosegli nekaj velikega.
Svoje čestitke je kmalu dodal Messner osebno, pred nedavnim pa so njun vzpon popisali tudi v ugledni ameriški plezalni reviji American Alpine Journal.
Irena Mrak, vodja lanskoletne odprave na Nanga Parbat, je še dodala, da je zanimivo prebrati, kako je Viki (kot član odprave) doživljal njun vzpon, in da je lepo povzel, kaj se je dogajalo v baznem taboru in kaj na gori.
Za vsak dan
Za konec pa je generalni sekretar PZS Matej Planko pokazal še planinska koledarja Pozdrav z gora in Utrinki slovenskega planinstva, na katerem se skozi prepletanje preteklosti s sedanjostjo predstavi zgodovina slovenskega planinstva.