Zdaj pa zmaguje le še zaslužkarstvo - Načelnica KVGN PZS Rozalija Skobe
Odgovor na članek
Zdaj pa zmaguje le še zaslužkarstvo
Slovenci smo najbrž edinstveni ljudje na svetu. Nikoli se v ničemer ne strinjamo. Kar je za enega dobro, je za drugega slabo, pa naj bo politik, delavec ali pa naravovarstvenik. Niti strokovnjaki istega področja včasih nimajo o nekaterih stvareh enotnega mnenja. Težko priznamo nekomu, da dobro dela. Lažje je pač kritizirati, če ne drugače pa iz navade. Najlažje je z besedami, papir in internetne strani pač vse prenesejo, tudi žalitve.
Zadnje čase tako beremo očitke in kritike na naravovarstveno dejavnost Planinske zveze Slovenije. Ta se je skozi več kot sto let dolgo dobo izkazala za pravilno, saj smo planinci do sedaj, v okviru možnosti, uspeli dokaj obvarovati gorski svet in ga hkrati z velikim trudom (koče, planinske poti, vodniki v društvih) uspeli predstaviti tako rekoč vsakemu Slovencu. Očitki, da na področju varstva gorske narave ne naredimo nič, niso točni in jih zavračamo. Lahko bi naredili še mnogo več, če bi imeli več finančnih sredstev.
Trudimo se, da bi stare naftne agregate v planinskih kočah nadomestili z bolj ekološkimi viri energije, gradimo biološke čistilne naprave, zaradi erozije odpravljamo divje bližnjice na planinskih poteh, v organizirano vodene planinske pohode vključujemo tudi naravovarstvene vsebine, izvajamo različne druge projekte, ki lahko pripomorejo k zmanjšanju obremenitev v gorski naravi ali pa se neposredno vključujemo v sanacijo ali odpravo že nastalih ekoloških posledic. K temu pa lahko prištejemo množico različnih naravovarstvenih akcij s katerimi si marljivi planinci v planinskih društvih leta in leta prizadevamo obvarovati gorsko naravo. To so čistilne akcije, planinske šole in tabori, izobraževanja, razstave, predavanja … Za največji dosežek pa si štejemo različna strokovna usposabljanja, ki imajo prav vsa vključeno tudi področje varovanja gorskega sveta in jih je potrdila tudi država, kar pomeni, da so kvalitetna, na visokem strokovnem nivoju in za izboljšanje ali vsaj ohranitev stanja v naravi, tudi potrebna. Samo za področje varstva narave sta kar dva: gorski stražar in varuh gorske narave. Usposabljanje za gorske stražarje poteka že preko petdeset let in jih imamo že več sto, za varuhe gorske narave pa zadnjih pet let (prvih sto). Edinstveno izobraževanje za varuhe gorske narave smo predstavili tudi na Ministrstvu za okolje in prostor in Komisiji za varstvo gorske narave pri CAA ter poželi veliko priznanj in pohval. Menimo, da je naravovarstvena osveščenost in vzgoja, zlasti mladine tista, ki lahko dolgoročno največ pripomore k ohranjanju narave na sploh, ne samo gorske.
Gorski stražarji in varuhi gorske narave z lastnim zgledom, z naravovarstvenimi dejavnostmi v svojih planinskih društvih organizirano širijo vedenje o varovanju gorske narave, v gorah pa opozarjajo na nepravilnosti in utemeljujejo, zakaj so nekatera dejanja za naravo škodljiva, nimajo pa možnosti niti ne želje po kaznovanju, saj so za to pristojne druge službe.
Pri UO PZS deluje za to področje tudi komisija za varstvo gorske narave, ki svoje aktivnosti izvaja na podlagi sprejetega programa dela in po pravilniku, v katerem so opredeljene vse njene naloge in organiziranost. Ob zaključku vsakega koledarskega leta pripravi poročilo o svojem delu, ga objavi v Obvestilih PZS - uradnem glasilu PZS, da so z njim seznanjeni vsi planinci. Zahtevno in obsežno delo opravlja le manjša skupina planincev prostovoljcev, so pa v njej tudi magistri in doktorji znanosti, ki se svojega sodelovanja v komisiji ne sramujejo. V tujini bi opravljali take naloge za plačilo.
Samo v zadnjem letu smo pripravili tudi precej vzgojne literature za planince in ostale obiskovalce gorske narave. Izdali smo prenovljeno edicijo Narava v gorskem svetu, ki služi kot učbenik za planinske šole, izobraževanje gorskih stražarjev in usposabljanje varuhov gorske narave, brošuro Obiskovalci gora spoštujemo Alpsko konvencijo; kar pomembno literaturo za vzgojo in izobraževanje mladih planincev v kar štirih državah alpskega loka ter plakat Zavarovane rastline v gorskem svetu, ki so namenjeni za planinske postojanke, prostore planinskih društev in šolskih prostorov, kjer se planinsko naravovarstveno izobražujejo mladi pod vodstvi svojih požrtvovalnih mentorjev.
Poleg tega, da vsako leto izvedemo eno usposabljanje za varuhe gorske narave, pri tem pa poskrbimo, da pridejo planinci iz različnih planinskih društev v Sloveniji, se vključujemo tudi v različne naravovarstvene akcije ob Mednarodnem dnevu gora in Dnevu Zemlje in aktivno sodelujemo na mednarodnih strokovnih srečanjih in posvetih na temo varstva narave, zlasti s Komisijo za varstvo narave pri CAA.
Verjetno je naša največja napaka, da se premalo hvalimo z opravljenim delom ali pa ga ne znamo dobro predstaviti javnosti. Morda tudi to, da slepo ne sledimo tistim, ki za vsako ceno kritizirajo vse povprek in se ne imamo za t.i. gornike. Smo pač samo skromni, ki spoštujemo planinsko tradicijo. Naši naravovarstveni cilji so dolgoročne narave; so obstajali in bodo še naprej, tudi takrat, ko naših sedanjih kritikov morda že dolgo ne bo več.
Načelnica KVGN PZS: Rozalija Skobe