in načina razdelitve emisijskih kuponov - STA
Okoljevarstveniki kritični do vetrnih elektrarn
in načina razdelitve emisijskih kuponov
Ljubljana, 21.04.2004 -
Slovenske nevladne okoljevarstvene organizacije in društva so pred svetovnim dnevom Zemlje, 22. aprilom, spomnili na pomembno vlogo okolja pri zagotavljanju trajnostnega razvoja.
Kritično so se opredelile predvsem do načina razdelitve emisijskih kuponov, ki ga izvaja država, navedle pa so tudi zadržke do načrtovane gradnje vetrnih elektrarn na Krasu. Te po besedah Roberta Robiča iz Društva za varstvo okolja Sežana niso v skladu z regijskim razvojnim programom, ta pa je temelj za črpanje sredstev iz evropskih strukturnih skladov.
Kot je na današnji novinarski konferenci poudaril Robič, Krašovci zaradi velike energetske intenzivnosti v Sloveniji sicer podpirajo rabo obnovljivih virov energije, kot je veter, moti pa jih način, kako se to počne. Investitor po Robičevem mnenju namreč pozablja, da bo s postavitvijo vetrnih elektrarn prišlo do trajne izgube prostora.
Kot je pojasnil, kraški grebeni, ki so predvideni za vetrna polja, zaradi močne in nepredvidljive burje sploh niso primerni za vetrne elektrarne, poleg tega pa vetrnice ne bi imele otipljivega finančnega vpliva na regijo. Robič je opozoril tudi na varstvo ptic in ob gradnji vetrnic spomnil na nujnost široko dostopnih in utrjenih cest. "Nove ceste pa bi pomenile hud udarec za suha kraška travišča, saj bi prihajalo do erozije," je pojasnil.
Po Robičevih pojasnilih so v kraških občinskih strukturah s svojim nasprotovanjem predvidenemu načinu gradnje vetrnih elektrarn naleteli na posluh, vložena pa je že tudi pobuda za posvetovalni referendum. "Mi smo odločeni, da bomo gradnjo vetrnih elektrarn pod takimi pogoji, ki jih zahteva investitor, ta pa dela samo za dobiček, za vsako ceno zaustavili," je zatrdil Robič. K nasprotnemu jih ne bodo prepričale niti zaradi posega v prostor predvidena renta za občino Divača v višini od 400 do 700 milijonov tolarjev niti predvidene mesečne ekološke rente.
Okoljevarstveniki so nezadovoljni tudi z državnim načrtom razdelitve emisijskih kuponov. Država naj bi namreč v obdobju 2005-2007 podelila skupno 24.803.964 emisijskih kuponov, od tega jih bo za sektor termoenergetike namenila 18.413.017, za sektor industrije (brez emisij iz industrijskih procesov) 4.633.699 in za sektor industrije, vključno s procesi, 1.757.248 emisijskih kuponov. Kot je poudarila Lidija Živčič iz društva Fokus, okoljevarstveniki trgovanja z emisijami že v osnovi ne marajo, ker omogoča t.i. vdor vročega zraka iz nekaterih držav, kot so Rusija in Ukrajina.
Razdeljevanje emisijskih kuponov po mnenju društva Fokus ni skladno in razvojno naravnano, zato so državo pozvali, naj bolj natančno opredeli celotno količino kuponov, ki jih bodo razdelili. "Bojimo se brezplačnega razdajanja prekomernih kvot, zato smo vlado pozvali, da revidira število kuponov," je pojasnila Živčičeva. Zaradi naraščanja emisij iz prometa bi morali sodelujoči v emisijskem trgovanju zmanjšati emisije toplogrednih plinov za več od predvidenih osem odstotkov.
V društvu Fokus se sicer zavzemajo tudi zato, da država nagradi podjetja, ki so v preteklosti že zmanjšala emisije toplogrednih plinov, prav tako pa menijo, da bi moral biti načrt razdelitve emisijskih kuponov javno obravnavan. "Pri nas je ta javna obravnava potekala zgolj v obliki srečanj s predstavniki podjetij, ki bodo trgovali z emisijami. Tako so pri načrtu prevladali interesi podjetij, zato načrt ne bo učinkovito orodje za zmanjševanje toplogrednih plinov," je prepričana Živčičeva.
Marjeta Keršič Svetel iz društva Mountain Wilderness Slovenije pa je spomnila na številne pokrajinske vrednote države, ki v evropskem merilu pomenijo veliko prednost. Opozorila pa je, da Slovenija za ohranjanje pokrajinskih vrednot ne stori dovolj. "Zavarovana območja so ekonomski vir in ni prav, da bi Slovenija ob vstopu v Evropsko unijo zapravila nekaj tako lepega in koristnega," je prepričana Svetelova.
STA