Boris Štupar 01.10.2010 07:29 1270 0

Osebam z motnjo

Glasilo občanov občine Trebnje: ... v razvoju je uspel podvig na Triglav

Po petih letih organiziranega pohodništva, ki ga organizira in izvaja Društvo Mali
Princ in v zadnjem letu tudi VDC Novo mesto, je štirim varovancem VDC Novo
mesto uspel veliki met. Osvojili so Triglav.
Med njimi je bil tudi Marjan Bevc iz Brezja pri Trebelnem, ki obiskuje delavnice
pod posebnimi pogoji v enoti Trebnje. Marjan se izredno rad udeležuje pohodov.
Veseli se novih doživetij in druženja s prijatelji, česar nam v hribih ne manjka.
Celodnevnih sobotnih izletov se z navdušenjem udeležuje od 15 do 20 oseb z motnjo v duševnem razvoju. Udeleženci prihajajo iz različnih krajev, predvsem z Dolenjske in iz Ljubljane.
Na tridnevni pohod po triglavskem pogorju smo se pripravljali več mesecev. K sodelovanju smo povabili gorskega vodnika g. Viktorja Uhana iz Šentruperta, ki je skupaj s Francijem Čehom prevzel vodenje. Skupina se je kondicijsko pripravljala s pohodi na Trško goro, na Trdinov vrh, na Vrh Trebnje. V juliju so se preizkusili tudi v plezanju v plezalni steni v Prečni, ki je bila odlična psihična priprava na podvig, ki nas je čakal.

Na pohod smo odšli v torek, 17. Avgusta, v zgodnjih jutranjih urah. S Pokljuke smo se povzpeli do planine Konjšica, preko Studorskega prevala do Vodnikove koče in nadaljevali pot do koče na Planiki. V prelepem sončnem vremenu smo uživali ob pogledih na vrhove. Razgledi so bili res čudoviti. V koči na Planiki smo prespali in se zbudili v vetrovno, rahlo deževno in megleno jutro. Naš vodnik Viktor je dal znak za odhod. Nadeli smo si samovarovalne pasove, čelade, rokavice, se toplo oblekli in se pogumno podali na pot s Planike do vrha Triglava. Napredovali smo počasi, vendar vztrajno in dosegli vrh v sredo, ob 11.30 uri. Dosežen vrh je poplačal ves trud, čakal pa nas je še spust nazaj do koče na Planiki. Tam smo ponovno prespali in se naslednji dan vrnili v dolino. Na planini Konjšica smo si privoščili kislo mleko z žganci, ki je po naporni hoji prav teknilo.

Pohod smo zaključili s skupinsko fotografijo pred spomenikom prvih srčnih mož, ki so se daljnega leta 1778 podali na Triglav in ga kot prvi tudi osvojili. Pred spomenikom smo se prav tako pomembni počutili tudi mi, ki smo kljub številnim telesnim in duševnim oviram, ki pestijo naše udeležence, uspeli premagati najvišjo »oviro« v naši domovini. Dokazali smo, da zmoremo. Iz srca upam in si želim, da bodo tudi v vsakdanjem življenju tako pogumni in srčni pri premagovanju številnih ovir in težav. Še bolj pa si želim, da jim bomo mi »zdravi « to omogočali in jih pri njihovih željah podpirali.
Doživetje je bilo res neprecenljivo in nam bo ostalo še dolgo v spominu. Ob tej priložnosti se zahvaljujem za vodenje gorskemu vodniku g. Viktorju Uhanu in sodelavcema Franciju Čehu in Bojani Hotko, s katerimi smo ustvarili krasen delovni tim.