Večer, Kultura - Uroš Smasek: Častitljivi jubilej prvega domačega igranega celovečerca.
Na mesto "zločina" tako rekoč se je tokrat ne prvič uspešno vrnil domači dolgoletni filmski ustvarjalec Milan Ljubić, tokrat kot pobudnik aktualnega spominskega dogodka, jubilejne projekcije ob častitljivem jubileju, 80-letnici premiere prvega slovenskega igranega celovečerca V kraljestvu zlatoroga, organizirane 29. avgusta 1931 v že nekdanjem ljubljanskem kinu Union oziroma medtem ponovno veliki dvorani hotela Union ter zdaj jubilejno zaznamovane ob istem datumu in uri na istem prizorišču.
Z jubilejno projekcijo prvega slovenskega igranega celovečerca je Ljubić želel po lastnih besedah obuditi spomin na prizadevne člane amaterske fotografske sekcije Turistovskega kluba Skala (TKS), katerih večletno požrtvovalno delo je doseglo vrhunec, če citiramo, v izdelavi "prvega slovenskega alpinskega velefilma", ki je bil nem, opremljen s pojasnili in ob spremljavi glasbe. Tokratno, novejšega datuma, je na klaviaturah izvedel sam njen avtor, skladatelj Andrej Goričar (sicer kinotečni pianist), ki jo je zložil ob stoletnici slovenske kinematografije leta 2005, tokrat pa izvedel pred lepo polno dvorano Union.
Režija in kamera ter montaža filma so bile delo prof. Janka Ravnika (izobraženega glasbenika ter izučenega odličnega fotografa, filmskega snemalca in ne nazadnje montažerja), scenarij je napisal Juš Kozak (ob poznejši menda precejšnji Ravnikovi priredbi), igrali so Miha Potočnik, Joža Čop, Herbert Drofenik, Manica Sodja ter kmetje, oglarji, sirarji in drugi prebivalci Pokljuke in Triglavskega pogorja, v produkciji TKS pa sta vse organizirala Egon Planinšek in že omenjeni Milan Kham.
V kraljestvu zlatoroga je po informacijah Ljubića vsebinsko preprost, prej gorniško izobraževalen kot pa filmsko dramatičen, v središču s predstavniki treh stanov - študentom, železarjem in gornikom -, ki se odpravijo v gorsko "v kraljestvo Zlatoroga", k vrhu Triglava, spotoma srečujejo gozdarje, kosce, oglarje, čedno pastirico ter spoznavajo njihovo delo, po vzponu na Triglav pa se vrnejo v dolino na bohinjsko stran in od tam gredo na Bled, kjer se razidejo.
Po premieri je film bil po Ljubićevih navedbah zelo uspešen pri občinstvu tudi na širšem jugoslovanskem območju, s tem da naj bi domači kritiki izpostavljali v njem marsikatero začetniško težavo in mu očitali amaterizem, kar je bilo, kot poudarja Ljubić, dejansko res, saj so vsi ustvarjalci filma bili amaterji in so ga posneli ljubiteljsko. Medtem ko danes premore nedvomen šarm s patino tistega obdobja. Ob tem pa Ljubić dodatno izpostavlja kot zanimivost, da so bili poznejši domači cineasti med ustanovitelji in dolgoletnimi sopotniki TKS (ob ustanovitvi leta 1920 je namreč v njegov iniciativni odbor bil na primer kot podpredsednik izvoljen zdaj sloviti Metod Badjura, pozneje priznani filmski snemalec in režiser), planinci pa so bili med ustvarjalci prvih slovenskih igranih celovečercev.
Jubilej V kraljestvu zlatoroga je, kot opozarja Ljubić, pospremila tudi Pošta Slovenije z izdajo priložnostne znamke (delo oblikovalca Matjaža Učakarja) z znamenitim motivom režiserja, snemalca in montažerja Janka Ravnika ter igralca Herberta Drofenika (v filmu gornika) med snemanjem.
Uroš Smasek