Zgodovinske zaznambe Walterja Wenzla (ÖTK Dunaj) je za objavo pripravil Franci Ekar (kot dodatek k poročilu Generalna skupščina ÖTK)
Sestavna dela Republike Slovenije sta bivši deželi avstroogrske monarhije: Kranjska in Spodnja Štajerska kot sta se imenovali. V obeh deželah je ÖTK v zadnjem četrtletju 19. stoletja vzdrževal živahno planinsko dejavnost, ki pa se je končala s prvo svetovno vojno. V vsaki od teh dveh dežel sta bili po dve sekciji.
19. julija 1883 se je kot prva konstituirala sekcija v Rogaški Slatina na pobudo zdravnika dr. Ernesta Hilariusa Fröhlicha, ki je bil član ÖTK že od l. 1869/70. Predstojnik sekcije je bil Ernest Geutebrück, direktor zdravilišča v Rogaški Slatini. Že na ustanovnem sestanku je bil sprejet sklep zgraditi na Donački gori (881 m) kočo. Še v poletju istega leta je bilo kupljeno zemljišče za 15 goldinarjev od lastnika Antona Voglerja. L 1884 je bila koča zgrajena (400 goldinarjev) in na binkoštni ponedeljek - 2. junija 1884 slovesno odprta. Posvetitev je bila opravljena že 16. aprila istega leta (Vraž). V čast dr. Fröhlicha, ki je že l.1875 zgradil tudi pot na goro, se je koča imenovala po njem (Fröhlich- Hütte). Za glasbeno spremljavo ob otvoritvi je skrbel dr. Stepišnek, zborovodja pevskega zbora v Celju. V l. 1906 je bila koča močno poškodovana v hudem neurju in po popravilu 8. septembra 1908 ponovno odprta.
L. 1923/24 je ÖTK prodal kočo za 500 kron SPD-ju. Donačka gora je pomembna razgledna točka in že l. 1867 je ustanovitelj ÖTK Gustav Jäger sestavil vodič po pogorju in poteh. Poleg za koče je sekcija namreč skrbela tudi za poti (Boč, Rogatec, Poljčane).
Kot druga je bila 17. 4. 1886 ustanovljena sekcija v Laškem. Vodja sekcije je bil inšpektor Toplic L. Raveaux. Koča glede obratovanja ni bila zelo uspešna, se je pa zelo izboljšal sistem poti in markiranja
(Hum).
Prva sekcija na Kranjskem je bila ustanovljena v marcu 1884 na Bledu. Vodja sekcije je bil hotelir Johann Mallner. Še istega leta je bil izveden nakup jame na Babjem zobu, urejen je bil dostop in kraj sam. Otvoritev je bila 25. 6. 1885.
Sklep iz leta 1884, da na Črni prsti pri Bohinjski Bistrici zgradi veliko kočo, je bil uresničen že l. 1885. Kočo, ki je stala več kot 1200 goldinarjev, je gradil vodja sekcije Mallnar. Pri otvoritvi 27. 7. 1885 je bila koča simbolično predana predsedniku ÖTK Antonu Silberghuberju, ki je še posebej poudaril delo in uspeh Johanna Mallnarja in najavil sklep Centrale, da se koča imenuje po Mallnarju. Vodja sekcije Mallnar je poleg te koče skrbel še za druge koče ÖTK na Kranjskem, še zlasti na Triglavu. Mallnerjeva koča je bila novembra 1922 prodana za 1000 dinarjev najemniku Antonu Stošu. Ker je bila koča na Črni prsti na izredno lepi lokaciji z lepim razgledom, je Julius Ritter von Siegel izdal panoramo tega področja. Poleg jame pod Babjim zobom, je ÖTK aktivno skrbel tudi za slap v Vintgarju. L. 1884 je sekcija s pomočjo J. Mallnarja uredila most nad vintgarskim Šumom.
Kot druga ustanovljena sekcija na Kranjskem je bila 27. 9. 1885 s sedežem v Postojni. Vodja je bil Anton Globočnik. Sekcija je pripomogla pri markiranju poti (Nanos, Javornik) in raziskovanju jam. Še preden je prišlo do ustanovitve sekcije, je bila Centrala ÖTK dejavna tudi drugod. Predlog dr. Johanna Frischaufa, da bi se zavzeli za triglavsko pogorje je bil sprejet na sestanku 24. 4. 1878. Tesar Franc Gašperin iz Stare Fužine je še istega leta postavil leseno kočo na zidanem temelju pri Dvojnem jezeru (367 goldinarjev). Leto za tem je bila koča dograjena in opremljena (za tisti čas izredno kakovostno - stekleni kozarci, dober pribor …).
Čez steno Komarče je bila urejena nova pot in opravljena markacija. 23. 1. 1880 je Generalna skupščina sklenila pod vodstvom Ottomarja Bamberga - urednika ljubljanskega časopisa Laibacher Zeitung in predstavnika takratne sekcije na Kranjskem, kupiti na zgornjem platoju Triglava zidano kočo. Cena je bila 350 goldinarjev, kar je bilo zelo ugodno. Kasnejše popravilo in obnova sta stala 254 goldinarjev. Finančno je veliko prispevala Kranjska industrijska družba, lastnica obeh zemljišč za koči. Ko so bila vsa dela dokončana,je bila določena slovesnost za poleti 1880. Skupina filharmonikov – članov ÖTK pod vodstvom Johanna Krala je prevzela otvoritveni del. Koča ob Dvojnem jezeru je bila odprta 1. 8., koča na platoju je bila 2. 8. prenesena v last ÖTK in 3. 8. slovesno odprta. Za to priložnost je bila sestavljena posebna pesem »Triglavska himna«, tekst »Zlatorog« je pripravil R. Baumbach. Brat cesarja Franca Jožefa, Carl Ludwig je privolil v uporabo obeh imen za koči. Za kočo ob jezeru po svojem starejšem sinu Francu Ferdinandu, kočo pod Triglavom po Mariji Tereziji. Obe koči sta kasneje dobili prizidek. Ko je ÖTK sklenil, da bodo zgradili novo kočo, ker je bila stara na nevarnem področju, je Franc Ferdinand 1894 privolil, da se jo imenuje po njem. Koča na območju Triglava pa se je preimenovala v Kočo pri Sedmerih jezerih. L. 1903 je ÖTK za 1400 kron obe koči odstopil sekciji AV na Kranjskem in končal aktivnosti na področju Triglava.
Panoramo Triglava, ki jo je narisal Markus Pernhart je izšla že l. 1878 v založbi ÖTK.
V l. 1883 je vodstvu ÖTK uspelo kupiti še eno kočo Kranjske industrijske družbe (Stol), mejni prehod med Koroško in Kranjsko. Predaja je bila opravljena 8. 5. 1883 in že poleti je bila koča na razpolago turistom. Poimenovana je bila po raziskovalcu Kranjske dežele Johannu Weichardu Valvasorju, imenovane kot Valvazorjev dom. Za zemljišče in objekte so plačali 50 goldinarjev, naslednje leto so na vrh Stola uredili dobro, 4 km dolgo pot, tudi pot s Koroške Bele do koče je dobila markacijo. Tako kot koča pod Triglavom, je bila tudi ta l. 1903 prodana sekciji AV na Kranjskem - za 100 kron. Že 1878 je ÖTK založIl Panoramo Stola Markusa Pernharta.
Ne smemo spregledati, da je bila sekcija Železna Kapla pristojna tudi za Jezersko. Sekcija je bila ustanovljena 1877, vodja je bil Simon Rieger. Že ne ustanovni skupščini je bilo dogovorjeno, naj bi nova sekcija v bližini Frischaufove koče zgradila novo stavbo. Stara lesen koča, ki jo je zgradil kmet Suhadolnik l. 1875 je bila premajhna in težko dostopna. Zemljišče so izbrali na južni strani Grintovca, na višini 1474 m, že v karatni deželi Kranjski. Kočo je zgradil tesar Štefan Tašek s Koroške l. 1878 in je stala skupaj z inventarjem 1034 goldinarjev. Slavnostna otvoritev je bila 23. 9. 1878. Zaradi hude zadolženosti sekcije v Železni Kapli, je prevzela Centrala na Dunaju po sklepu generalne skupščine kočo v svojo last. Ker je bila na Kokrskem sedlu zgrajena Cojzova koča (1791 m), Frischaufova koča ni imela več tako velikega pomena, se je ÖTK odločil, da jo za 300 kron proda sekciji AV na Kranjskem (l. 1900). Zaradi lepega razgleda je ÖTK že l. 1876 izdal Panoramo, ki jo je pripravil Alfred Zoff.
Za objavo pripravil Franci Ekar