Slovenski narod, 34/173, (31.07.)1901
Z Begunjšice se nam piše: Tacega obiska, kakoršen je bil dne 28. t. m. še Begunjšica nikdar ni doživela in se ga tudi nadejala ni. Tam v zakotji za Stolom in Dobrčo na konca lepe doline Drage samevala je, zapuščena od vse turistovske dražbe, dokler jo ni radovljiška podružnica "Slov. planinskega društva" izvlekla v ospredje, rasglasivši, da se nahaja sedaj tudi na tej gori, prvi v Karavankah, slovenska planinska koča. Prejela jo je v dar od begunjske rojakinje, gospe Soukupove in jo opravila z vsem potrebnim, tako da prenoči sedaj v nji lahko 8 oseb. V koči se nahaja tudi kuhinja, a v ospredji pa mala prijetna veranda. Koča stoji na Poljski planini, pri izvrstnem studencu in jo bodo vsled tega gotovo prav radi uporabljali letoviščarji iz obližja, ki bi radi preživeli nekaj dni na planinah. Malo nad kočo — pri rudniških jamah — imaš diven pogled na Blejsko jezero, na vso Gorenjsko, na zahodu ogledaš Ampeške gore, na vzhodu Uskoke. Na koroško stran je razgled sicer nekoliko omejen, vendar imaš krasen pogled na prehoda Zelenico in Ljubelj in dalje na Kamniške planine. Kar pa Begunjščico najbolj diči je njena krasna in bujna flora. Že na predvečer zbralo se je lepo število izletnikov iz Radovljice in okolice, ter iz Ljubljane — skupaj krog 40 — v Tomčevi koči, pri rudnikih ter v prostornem seniku na Planinci. Z ukanjem, s streli in petjem pozdravljali so se med seboj do pozne noči. Drugi dan pa jih zbudi najlepše jutro, kakršnega si hribolazec le želeti more, in sleherni odkorakal je že pred peto uro, navdušen po lepem vremenu in osvežen po čistem ozračja, kviško. Mej tem pa so se začeli zbirati jutranji izletniki pri koči. Do enajste ure vrnili so se tudi že vsi, bogato s pečnicami in markami ovenčani turisti in turistinje z vrha. Krasni spol je bil posebno dobro zastopan. Ko so bili zbrani vsi — blizu sto udeležencev — na znani strel vršujočo se otvoritev. S primernim nagovorom proglasi načelnik radovljiške podružnice, g. H. Roblek, kočo za otvorjeno, spomnivši se vseh, ki so na ta ali oni način pripomogli do prilastitve te male, a nad vse prijazne in ljubko opravljene koče, ali sploh skrbeli kaj za njeno uredbo. Trikratni Slava pa je zaklical darovateljici. V imenu podružnice toplo pozdravi vse v tako obilnem številu došle člene in goste imenoma: jako dobro zastopan odbor osrednjega društva s podpredsednikom drom. Tominšekom na čela, zastopnika češke podružnica, g. prof. Prusika, ziljske podružnice zastopnika, g prof. Apiha, zastopstvo "Planinskega Sokoliča" (5 od poslancev), res lepi venec dam, ki so bile posebno dobro zastopane, in domačine. Gospod dr. Tominšek odzdravi v jedrnatih besedah radovljiški podružnici "Slov. planinskega društva", povdarja požrtvovalno in neumorno delovanje te podružnice in neprecenljive zasluge, katere ima podružnični načelnik gospod H. Roblek, in ji čestita k novi pridobitvi, gospod nadučitelj Zavrl iz Beganj pa zahvali v imenu domačinov "Slov. planinskemu društvu", ker je z novo kočo obrnilo tok tujcev tudi v krasno begunjsko okolico. Gospod profesor Prusik, živahno pozdravljen povdarjal je zasluge slov. plan. društva za promet tujcev zlasti za zbližanje Slovencev s Čehi ter opozarjal na kolonijo Čeških letovičarjev na Bledu in na Jezerskem, ki so vsi prišli po prizadevanjih češke podr. slov. planinskega društva v naše kraje. Pred blagoslovljenjem povzame še kratko besedo preč. g. dr. Gruden ter izvrši obred na kar zapojo čvrsti begunjski pevci tri lepe zbore in novi streli napovedo odhod v dolino. Na senčnatem vrtu g. Avsenikove restavracije, v Begunjah, bil je odpočitek kaj sladak. Zlasti še ob tako dobri postrežbi. Gospodu Avseniku naše polno priznanje! Piece de resistence obširnega programa pa je bil koncert blejskega pevskega društva na vrtu gospoda Sturma v Poljčah v prid radovljiški podružnici slov. plan. društva. Združile sta se pri tem koncertu atrakcija znamenitega mojstrsko izšolanega blejskega zbora z simpatijami slov. planinskega društva. Od tod tudi tako ogromna udeležba. Gospod restavrator Mihl pripravil je prostora za 300 Ijudi, kateri pa so bili že ob začetku koncerta zasedeni, a ves čas do odhoda ljubljanskih gostov ob 6 uri popoldan spravljali so skupaj novih miz in stolov. Če je to res, kar smo čuli, da ima ta z vso požrtvovalnostjo g. nadučitelja in drugih blejskih rodoljubov vzdržani zbor, ki je najmogočnejša obrana proti potujčenja Bleda svojega nasprotnika v župnišču potem neha vsaka vera do narodnostnega čuta tacega človeka. Obilni aplavz za vsako točko, bodi gospodu nadučitelju v bodrilo k nadaljnema krepkemu vstrajanju za sveto našo narodno stvar. — Če še omenimo, da je bila češka kolonija letovičarjev iz Bleda polnoštevilno zastopana, da je marljivi gospod gostilničar Mihl, kljub nepričakovani udeležbi zadovoljil vse, da je radovoljiška godba pred in po koncerta vdarila nekatere prijetno slovanske komade, da se je izcimil konečno še mal improviziran ples, povedali smo v velikem obrisu vse, podrobnih utisov pa in spominov katerih je odnesel gotovo vsak udeleženec nebroj seboj ni mogoče tu opisati. Obča želja s strani planincev pa je bila, da bi se vse, prav vse planinske veselice vedno tako lepo izvršile.