Lauren Mosdale, CIPRA Francija: Prekarno delo, dolg delovni čas, izpostavljanje nevarnostim zaradi prisotnosti velikih plenilcev, množice turistov – marsikdo takih pogojev za delo ne bi sprejel.
Pastirji in pastirice zato potrebujejo občutno več podpore javnosti, je bila jasna Lauren Mosdale, projektna vodja pri CIPRI Francija.
Januarja 2024 so se v planinski koči na območju gorskega masiva Chartreuse v Franciji zbrali pastirji in pastirice in opozorili na nedostojne razmere, v katerih delajo. »To niso dostojni delovni pogoji,« je opozoril eden od pastirjev, ki je na delovnem srečanju v koči opozoril na slab položaj, v katerem se je znašel pastirski poklic. »Delamo, kolikor pač lahko,« mu je na očitke odgovoril domači politik in obenem lastnik koče.
Koliko je še planin v Alpah, kjer se odvijajo podobni prizori? Kdo v času velike krize v kmetijstvu zastopa interese pastirjev in pastiric? Njihovo delo je danes priznano, ustanavljajo se sindikati, pa vendar tem ljudem, ki so še kako pomembni za ohranitev planinskega gospodarstva, niso zagotovljena pravna jamstva za pravične in dostojne delovne pogoje.
Tako kot sezonski delavci v turistični panogi se tudi pastirji in pastirice soočajo s težkimi delovnimi razmerami: pogodbe o zaposlitvi so negotove, fluktuacija je velika, njihovi odnosi z delodajalci so zapleteni, prav tako nimajo pravice do nadaljnjega usposabljanja.
Poleg tega gre pogosto za razmere, ki odstopajo od običajnih, saj delo zelo pogosto poteka na težje dostopnih terenih in v neugodnih vremenskih okoliščinah, kot so nevihte in drugi izredni vremenski dogodki, delovni čas je dolg, prav tako lahko pastirji in pastirice doživljajo stres zaradi prisotnosti velikih plenilcev in s tem povezanih psiholoških tveganj, opravljati morajo tudi neželene naloge, kot so usmerjanje turistov in informiranje obiskovalcev planin.
Kot poroča francoska novičarska spletna stran Reporterre, je v Franciji z reformo zakonodaje na področju delovnih razmerij leta 2016 pastirski poklic izginil iz nacionalne kolektivne pogodbe za kmetijsko dejavnost. Na srečo se od leta 2019 povečuje število sindikatov, ki zastopajo pravice vseh tistih, ki imajo zasluge za ohranitev tega poklica.
Unescov seznam nesnovne svetovne kulturne dediščine zdaj vključuje še transhumantno obliko pašništva, leto 2026 bo razglašeno za mednarodno leto pašništva in živinoreje. Pomembno vlogo že dlje časa pašništvu priznavajo tudi številne organizacije in države, med njimi CIPRA s projekti, kot je Dialog o volku – krepitev pastirskih mrež v Alpah, prav tako pašništvo bolj prepoznavno zaradi pobud UNESCA in FAO. Čas je torej, da pastirjem in pastiricam izrazimo svojo podporo, saj prav zaradi njih kulturna dediščina še obstaja kot sestavni del alpskega gorskega sveta.
Viri in več informacij: https://reporterre.net/Les-bergers-grands-oublies-de-la-crise-agricole (fr), https://iyrp.info/ (en)