Slikovno poročilo naveze Miha Valič - Tomaž Jakofčič
Patagonija 2006
Člana odprave
:
Tomaž Jakofčič (Akademski AO, Policija RS)
Miha Valič (AO Rašica)
Cilji odprave:
V glavi sva imela različne cilje. V ospredju je bila sicer prečenje petih vrhov v verigi Fitz Roya ostale opcije pa so predvidevale plezanje v stenah nad ledenikom Torre. Vsi cilji so bili omejeni na pretežno skalno pllezanje iz precej preprostega razloga. Dovoljena teža prtljake je bila zgolj 20 kg in v njej so na ledno opremo nakazovale lahko le aluminijste dereze in ledno kladivo; orodje za premgovanje dostopnih ozebnikov in vršnih snežnih pobočij.
Potek odprave:
9.1. Odhod iz Ljubljane in polet preko Frankfurta v Buenos Aires
10.1. Buenos Aires
Spreminjanje naših poletov tik pred odhodom je imelo za posledico enodnevno postopanje po sicer prijetnem Buenos Airesu.
11.1. Polet v El Calafate
El Calafate so glavno turistično mesto v tem delu Argentine. Mesto služi kot glavno oskrbovališče plezalnim odpravam. Zgodnji polet iz Buenos Airesa nam je omogočil, da smo večino potrebnih stvari nakupili že prvi dan.
12.1.
Prihod v El Chalten
Pozno zvečer smo v močnem nalivu prispeli v kraj El Chalten. Zadnje naselje pred gorami.
13.1. Transport opreme v bazni tabor De Agostini
Vsa opremo nam je s konji v bazo prenesel legendarni gaučo Don Guerra.
14.1.
Urejanje baznega tabora
Na srečo je bilo vreme dovolj lepo, da smo lahko v suhem uredili naš bazni prostor in premalo lepo, da bi morali nervozno teči v gore.
1
5.1. Pohod do bivaka Polakos
Polakos je gruščnata terasa z nekaj balvani. Leži dobrih 100 višinskih metrov nad ledenikom Torre. Hoje do bivaka je 3-4 ure. Bivak je izhodišče za plezanje v zahodnih stenah gora Saint Exupery, Rafael Juarez , Poincenot in Fitz Roy. Popoldan sva se vrnila v bazo.
16.1 Pohod na Polakos.
Jutro je bilo lepo zato sva se odpravila ponovno na Polakos.
17.1 Ag Saint Exupery: Claro di Luna (6c, 800 m) - prvič
Ob svitu sva vstopila v smer Claro di Luna (6c, 800 m). Bilo je lepo jasno jutro in plezanje je šlo gladko do 13 .ure , ko naju je zajelo poslabšanje z močnim vetrom in sneženjem. Obrnila sva štiri raztežaje pod vrhom gore.
18.1 Povratek
Iz stene sva se vrnila pozno, zato sva prespala in se ta dan vrnila nazaj v bazo.
19.1.Ponovno izboljšanje vremena.
Stalna hoja gor in dol naju je že pošteno utrudila. Pozna se, da Thomasa še ni. Brez vremenske smo primorani skočiti na "vsako žogo". Zato ponovno proti bivaku.
20.1.Innominata aka Rafael Juarez: West Ridge Integral
Vstopila sva v zahodno steno prvega stolpa v zahodnem grebenu Innominate oz. Rafael Juareza. Na vrh stolpa sva priplezala v sedmih raztežajih odličnega plezanja v lepih počeh s težavami nekje med 6b in 7a.
Na grebenu Innominate, v ozadju Ag. Exupery. Claro di Luna gre po levem stebru v vpadnici vrha
Z vrha stolpa sva nadaljevala po lepem grebenu do stika s Anglo Ameriško smerjo (6b). Po njej sva priplezala na vrh Innominate. V 11 urah sva preplezala 24 raztežajev dolgo smer in do polnoči sestopila do šotora na Polakosu. Mislila sva, da sva opravila prvi vzpon po celotnem grebenu Innominate, po kasnejšem preverjanju pa se je izkazalo, da sta isti vzpon kot prva opravila lani Paul McSorley in Jon Walsh. Prvi del vzpona je potekal v območju smeri Crouch – Donini.
21.1. Vrnitev v bazni tabor
Prejšnji večer sva se vrnila pozno do šotora in danes sva pošteno utrujena. V lepem vremenu odideva v bazo.
22.1. – 29.1. Obdobje slabega vremena.
Kar dolgo in kar slabo vreme nam nam je že nekoliko načelo živce. Ob nekaj pohodih v Chalten, plezanju na bližnjih balvanih in večjih količinah hrane smo se nekako pretolkli čez deževni teden.
30.1. Pohod do bivaka Polakos
31.1 - 1.2. Fitz Roy: Ensueno
Z Miho in Rokom Blagusom (AO Matica) smo krenili ob 1. uri ponoči iz bivaka, nekaj minut pred Urbanom in Lorijem, ki sta se namenila v Slovaško smer v zahodni steni Fitz Roya. Prvi del vzpona je predstavljala nevarna snežna rampa z nekaj kombiniranimi mesti (III-IV, 50 st., 900 m) v južni steni Hombre Sentado. Ob cca 4.uri smo začeli sestopati z vrha grebena na severno stran proti vstopu v Supercanaleto. Po enem spustu ob vrvi in sestopu cca 200 višinskih metrov smo vstopili v Supercanaleto. Po 200 metrih snežnega žleba smo ob 6 uri zavili iz njega desno v smer Ensueno. Prvih petnajst raztežajev sem vodil jaz in jih do poznega popoldneva preplezal. Pričakovali smo zahtevno plezanje v srednjem delu a vseeno smo bili presenečeni nad slabo, peščeno skalo, labilnimi luskami in slabim varovanjem v tem delu smeri. Miha, ki je bil na vrsti naslednji je polovico svojega dela plezal ponoči in opravil vrhunsko delo. Voda, ki se je podnevi stopila in tekla po počeh je ponoči hitro zmrznila in plezanje je bila borba brez najmanjših pomislekov ob uporabi tehnike. Konec 30 raztežaja smo dosegli ob treh zjutraj v močnem vetru. Malo smo pogledovali okoli po boljši polici, na koncu pa le izkopali meter široko polico in se vsedli nanjo. Tik pred začetkom kuhanja sem po nesreči brcnil v dolino edini lonec. Nekaj ur dremanja in drgetanja nas je ločilo do začetka Rokovega vodenja po vršnem delu Supercanalete in Kalifornijske smeri, ki je bila lepo okrašena z napihanim ledom. Oblečeni v puhaste bunde smo plezali v zelo močnem vetru in oblakih, ki so se nekoliko razkrili sredi dneva. Ob 14.uri smo dosegli vrh Fitz Roya in kmalu začeli sestopati po Franco Argentini na drugo stran gore. Za dne smo prišli do jezera Laguna de los Tres. V bazni tabor Rio Blanco smo prišli ob poloči, pojedli in popili kar so nam pripravili še budni plezalci in krenili dalje proti naši bazi. Tja smo prispeli ob 4.uri zjutraj.
Smer Ensueno predstavlja eno najdaljših smeri v Paagoniji. Prvi so jo preplezali italijani Andrea Sarchi, Lorenzo Nadali in Mauro Girardi leta 1995 v petih dneh, po predhodnem poizkusu leto poprej in fiksiranih 300 metrih vrvi,. Ocenili so jo 6c/7a, A1, 2500 m. Prva in edina pred nami sta se lotila ponavljati smer Rolando Garibotti in Silvo Karo leta 1999. Zelo hitro sta priplezala do stika s Supercanaleto, potem pa sta zaradi poslabšanja vremena bila primorana obrniti in sestopiti po Supercanaleti.
2.2. Počitek
Utrujenost po dobrem vzponu je res najslajša. Ležanje na soncu in celodnevno hranjenje.
3.2.Odhod v El Chalten
Prejšnji dan sta se iz uspešnega vzpona v Slovaški smeri v Fitz Royu vrnila tudi Lori in Urban. Odhod v Chalten in burna proslava je bila neizbežna.
4.2. Vrnitev v bazni tabor
Po poznem vstajanju in obilnem kosilu smo se odpravili proti bazi. Denar v Chaltenu prehitro izgineva.
5.& 6.2. Slabo vreme, baza
7.2. Do bivaka Polakos
Thomas je napovedal en dan lepega vremena. Iz baze sva odšla v zelo vetrovnem vremenu, ko pa sva prišla do bivaka je veter povsem izginil.
8.2. Claro di Luna (6c, 800 m) - drugič
Zopet sva ob svitu vstopila v Claro di Luna. Ker sva smer poznala skoraj do vrha nama je ob idealnem vremenu šlo plezanje gladko od rok in po slabih sedmih urah sva bila na vrhu. Mihu se je na predzadnjem stojišču odpel čevelj in zletel v dolino. Ne v najino temveč na drugo stran...Spust in sestop nazaj do bivaka je opravil z enim čevljem in eno plezalko. Na srečo je imel Lori še vedno superge na Polakosu in mu jih je Miha z veseljem prinesel v bazo kamor sva se vrnila še za dne.
9.2. Nošnja
Odločila sva se, da za povratek ne bova uporabila konjskih moči temveč bova z eno predhodno nošnjo ubila dve muhi na en mah. Prišparala denar in v Chaltenu pojedla še en slastni Bife de Chorizo - odličen goveji zrezek.
10.2.<b>Počitek v bazi
11.2. Odhod
Zapustila sva bazni tabor in odšla v El Chalten
12.2. Prevoz v El Calafate
13.2 Jaz v Buenos Aires, Miha pa z Alenko na tritedensko potovanje po Patagoniji.
Preplezane smeri:
20.1.2006 Innominata (Rafael Juarez):
West Ridge integral (7a, 800 m). 2. vzpon po celotnem Z grebenu po smereh Crouch - Donini in Anglo Ameriški smeri.
31.1.- 1.2.2006 Fitz Roy:
Ensueno (6b+, A1, 1600 m + 900 m), 1.ponovitev do vrha Fitz Roya.
8.2.2006 Ag. Saint Exupery:
Claro di Luna (6c, 800 m)
Zaključek:
Vreme je bilo po nekaj letih letos ponovno pravo patagonsko. Kratka vremenska okna med njimi pa daljša obdobja slabega vremena z obilo dežja. Vremenska napoved Thomasa Huberja oz. Charlija iz Insbrucka je delovala in njej se imamo tudi mi za zahvaliti za optimalen izkoristek petih lepih, za plezanje primernih dni, kolikor jih je bilo v času najinega bivanja v Patagoniji.
Tomaž Jakofčič