Kamniški občan - Bojan Pollak: Spominski pohod na Grintovec
V drugi polovici januarja imajo kamniški alpinisti pohod na najvišji vrh kamniških planin v spomin na vse svoje tovariše in prijatelje, člane alpinističnega odseka, ki so svoje življenje končali v gorah oz. planinah. Lani zaradi izredno slabega vremena tega pohoda ni bilo. Letos pa je bila sicer napoved malo boljša – vreme naj bi se za konec tedna izboljšalo. Zato se jih je deset odpravilo v soboto, 24. januarja, zaupajoč vremenski napovedi proti Grintovcu. Vendar je pihal tako v soboto kot tudi v nedeljo močan veter, ki je skupaj s sneženjem bistveno povečeval nevarnosti predvsem kložastih plazov. Zato so po tem, ko so prišli malo nad Jame, naredili to, kar je bilo v danih razmerah edino pametno, da ne bi bil morda naslednje leto tak pohod posvečen tudi njim – vrnili so se v dolino. Vendar je ostal osnovni namen izpolnjen – osebno spominjanje na Aleša, Petra, Tomaža, Mateja, Pubija, Danila, Mihola, Staneta, Ceneta, Štefana, Miha, Marjana, Ceneta, Draga, Alberta ...
Varneje v hribe
V okviru svoje preventivne dejavnosti je društvo GRS Kamnik v petek, 30., in soboto, 31. januarja letos, organiziralo in izvedlo osnovni tečaj za varnejšo hojo v gore in planine v snegu. Na tečaj je priš lo dvanajst udeleženk in udeležencev iz različnih krajev Slovenije, ki so morali pokazati že kar nekaj znanja in izkušenj, da so v slabem vremenu varno prišli v Domžalski dom, kjer so v petek zvečer imeli predavanja: Miha Pav šek o plazovih, snegu, nevarnostih, Matjaž Šerkezi o gibanju, nevarnostih, opremi in Urban Iglič predvsem o prvi pomoči ob poškodbah, ki so najbolj značilne za zimo, in uporabi defibrilatorja. V soboto dopoldne je bilo vreme ugodno, tako da so se udele ženci lahko na terenu učili še hoje, uporabe cepina in derez, zaustavljanja zdrsa s cepinom, iskanja zasutega s plazno žolno in ugotavljanja stabilnosti snežne odeje. Celoten tečaj je vodil Matjaž Šerkezi, poleg njega pa je v usposabljanju sodelovalo še osem članov društva GRS Kamnik.
Ohranimo tudi bolj obiskane poti čiste
Vsak gre rad v čisto naravo, neokrnjeno, neosnaženo ... Vendar kraji, kamor hodi veliko ljudi, lahko hitro postanejo smetišče. Zelo je priljubljena in obiskana pot predvsem do Svetega Primoža in naprej na Veliko planino. Žal pa postaja tudi vedno večje smetišče. Sama pot je sicer dokaj čista, zato pa je pod potjo vedno več smeti – predvsem robčkov. Tako je bilo letos, preden je zapadel sneg, npr. samo od Umivalnika pa do začetka Apnene dolino več kot 50 takih neprimernih ostankov, z dna Apnene doline do Jam 17, od Jam do Sušav pa sedem. Pri Micki pa je (bilo) več te nesnage. Postanimo boljši, ne odmetujmo smeti. Če smo prinesli nekaj s seboj, pa naj bo to plastenka, papirček, v katerega je bil zavit bombon, ali pa samo robček, odnesimo to nazaj do prve posode za smeti – zabojnik za smeti je malo pod Spodnjim Praprotnim, na Stahovici pa cel ekološki otok, kamor lahko odložimo tisto, česar ne potrebujemo več – smeti.