Primorski dnevnik: Monte Popera - Hochbrunner Schneid; Spominski pohod; Strma peč
Monte Popera - Hochbrunner Schneid
Monte Popera je tritisočak na meji med Cadorejem in Južno Tirolsko ter Comelicom. Imenitna in predvsem razgledna gora. Ob koncu prejšnjega tedna se je na dolomitski vršac povzpela skupina goriških planincev. Vreme je bilo čudovito, razgled enkraten; na vzhodu do Mangarta, Jalovca, Triglava, Montaža in celo Krna. Proti severu in severovzhodu sta zahodu in jugozahodu druščina dolomitskih vrhov, čisto za njimi pa iz venca gora in grebenov izstopala Wenediger in Grossglockner, na Adamello. Da o bližnjih sosedih, med Toblachom, Cortino in Auronzom ne govorimo.
Obisk gora je bil konec prejšnjega tedna množičen, že po povsem zasedenem parkirišču, ob koncu ceste, ki pelje v krnico Fischleinboden sodeč. Večina obiskovalcev se je seveda sprehodila le do planinske postojanke - restavracije, kjer se začenjajo poti v visokogorje, proti Cinam in proti prelazu Giralba, ki povezuje Južno Tirolsko s Cadorejem. O številčnem obisku je pričala tudi gneča v planinski postojanki Comici, do koder je dobri dve uri vzpona in kjer so goriški planinci prenočilili.
Ob izredno ugodnih vremenskih razmerah so se v soboto zgodaj odpravili proti vrhu Hochbrunner Schneid - Monte Popera (3047 m). Najprej do skoraj povsem suhega jezerca pod sedlom Giralba, nato pa zavili na znano pot "Strada degli alpini", ki preči južna in jugozahodna pobočja Elferkopfa/Cima undici do prelaza Sentinella. Z omenjene poti se v desno odcepi stezica proti zatrepu Inneres Loch. Smer nakazujejo kamniti možici. V zatrepu, kjer je preživelo še nekaj snega, se stezica, ponekod komaj vidna, strmo vzpenja v levo, do vršnega grebena, kjer je na nekaterih mestih treba nekoliko poplezati. Varoval ni. Pot se na vršnem grebenu umiri in po kakšnih petnajstih minutah privede do naj višje točke.
Sestopiti je treba v smeri pristopa, saj drugih poti ni. Ob zanesljivem vremenu in dobrem razpoloženju so se člani skupine odločili da nekoliko podaljšajo turo in za sestop v dolino, izbrali zgoraj omenjeno Strada degli alpini. Do razcepa na sedlu Elferscharte (okrog 2650 m) kjer se začne najbolj izpostavljeni, sicer zavarovani del, je dve in pol uri hoje. Sledil je spust v levo pod škrbino in sestop po stezi 124 proti izhodišču. Steza je v vršnem delu melišča, ki ga obvladujejo številni bunkerji in barake iz prve svetovne vojne, zelo zoprna. Nekaj po 17. uri so se vsi člani skupine v vrnili na izhodišče.
Spominski pohod Bazoviški junaki
V nedeljo, 9. septembra zjutraj, ko so se zbirali udeleženci 32. spominskega pohoda Bazoviški junaki, v organizaciji Planinskih odsekov AŠZ SLOGA in AŠZ SK DEVIN ter SPDT, je bilo pri Kalu v Bazovici vse živo. Preko 400 pohodnikov, vseh starosti, veliko je bilo tudi otrok, se je zbralo od vsepovsod: s tržaškega, goriškega, bližnje Slovenije, Hrvaške in Koroške. Kot ogromna pisana človeška kača se je vila dolga kolona pohodnikov po gozdni poti iz Bazovice proti Jezeru in naprej po razglednem kraškem robu nad dolino Glinščice do vasi Draga. Samo trenutek za oddih, saj jih je na kraškem robu kar zagrelo, in že so nadaljevali pot preko Peska do Gročane, kjer so imeli priliko okrepčati se na sejmu tipičnih domačih pridelkov. Sledil je še vzpon do koče na Jermancu, kjer so si, po prijavi na kontrolni točki, odpočili v prijetni senci. Nekateri so se pohoda udeležili prvič, večina pa že večkrat: Za večletno udeležbo so pohodniki prejeli priznanja (bronasto, srebrno ali zlato značko), za 10-letno zvestobo pa priznanje iz kraškega kamna. Dva udeleženca: Jožica Milavec in Samo Miot, ki sta se pohoda udeležila že dvajsetič, sta bila nagrajena s posebno plaketo iz kraškega kamna, ki je delo, prav tako kot priznanje za 10-letno udeležbo, umetnika Pavla Hrovatina.
Po počitku in okrepčilu so udelženci nadaljevali pot še na vrh Kokoši (672 m), od koder so sestopili do kraja ustrelitve bazoviških junakov. Veličasten je bil pogled na pisano množico pohodnikov, ki se je urejeno spuščala po strmini do prireditvenega prostora, kjer se je udeležila slavnostne proslave. Žal smo bili med proslavo priča nekulturnemu obnašanju nekaterih udeležencev proslave, kar tudi prireditelji spominskega pohoda odločno obsojamo in se od takega početja povsem ograjujemo.
Ko se je slovesnost zaključila, so se pohodniki zbrali pri Kalu, kjer se je ob toplem obroku, ki so ga pripmvili organizatorji, prijetno druženje nadaljevalo. Zahvala gre vaškim organizacijam, ki so dale na razpolago prostor in kioske za pogostitev, pa tudi vsem, ki so pomagali pri izvedbi pohoda in tistim, ki so poskrbeli za odlično pašto in pecivo.
Strma peč
Izlet na 2380m visoko Strmo peč (Monte Cimone), ki predstavlja najvišji in najpomembnejši vrh v zahodnem delu Montaževe skupine, jeSPD Trst sicer
načrtovalo za nedeljo, 16. septembra 2012, vendar ga je bilo iz tehničnih razlogov prisiljeno preložiti na nedeljo, 23. septembra.
Zbirališče ob 6.00 uri na trgu v Sesljanu, od tod se bomo z osebnimi avtomobili podali do prostrane planote planine Pecol, ki stoji na travnatem pobočju ob vznožju Montaževih sten, nedaleč od koče Brazza. Pri najzahodneje ležečih pastirskih kočah se začenja krožna pot, na katero se bomo podali. Pot je sicer zahtevna in naporna, odlikuje pa jo izredna pestrost, povsod se odpirajo enkratni pogledi na skalne grebene, prepadne stene, bližnje doline in mogočne vrhove. Najlepši pribor pa se odpre na vrhu, ko se pogled upre v veličastnost Montaža in Kanina ter v sosledje oddaljenih gorskih verig. Predvidenih je 7 do 7.30 ur hoje. Obvezna planinska oprema in zaščitna čelada.
Za vpis in morebitne informacije pokličite na tel. številki 040413025 (Marinka) ali na št. 040 220155 (Livio).