Primorski dnevnik: Srečanje »Prijateljstvo brez meje«; Sabotinske družne poti Tokrat na Veliki rob; Izlet v Tatre, na Poljsko in po sledeh spomina na prvo svetovno vojno, ...
Srečanje »Prijateljstvo brez meje«
Neugodnim vremenskim napovedim v brk, je toplo nedeljsko jutro nakazovalo prijeten pomladni dan, ko so se, v nedeljo, 21. aprila, zbirali tržaški planinci: člani SPDT in Planinskega odseka ŠD Sloga - SK Devin, da bi se skupno podali na osmo srečanje slovenskih planincev, ki živimo v treh različnih državah ob Jadranu. Srečanje, poimenovano »Prijateljstvo brez meje«, združuje slovenske planince, ki živijo na Hrvaškem, točneje člane Planinske skupine K.P.D. Bazovica z Reke, v Sloveniji, člane PD Snežnik iz Ilirske Bistrice in tržaške planince v Italiji.
Po uvodnih pozdravih so se udeleženci razdelili v dve skupini. Bolj trenirani so se z avtobusom odpeljali proti Pašcu v zaledju Reke, kjer se je ob mostu čez Rječino začel pohodni del srečanja. Ob slikoviti strugi Rječine so se izletniki podali navkreber do kraja Grahovo. Z mosta, ki tu prečka Rječino, so se še enkrat zazrli v njeno strugo, in že se je na nasprotnem bregu začel strm vzpon na 432 m visoki reški Veli vrh. Na vrhu se je odprl čudovit razgled na bližnjo okolico, od zasneženih vrhov Snežnika, Snježnika, Plataka na eni pa do morja na drugi strani. Krajšemu postanku na vrhu je sledil spust, najprej po zgornjem grebenu, ki je posajen s številnimi bunkerji. Pohod se je nato nadaljeval mimo vodarne do Mihačeve drage in po mestnih ulicah do Slovenskega doma. Druga skupina pa se je odpeljala na Trsat, kjer si je pod strokovnim vodstvom ogledala marijansko svetišče in ostanke trsaškega gradu, se po strmem stopnišču, ki ga sestavlja 365 stopnic, spustila do morja, se sprehodila po nabrežju ter se po Korzu vrnila do Slovenskem doma. V Slovenskem domu se je nato druženje nadaljevalo ob kosilu in veselem razpoloženju ob zvokih harmonike. Gostitelji so ob tej priliki v prostorih Slovenskega doma pripravili tudi fotografsko razstavo posnetkov iz prejšnjih srečanj. Otvoritev je obogatil nastop Istrske klape.
Sabotinske družne poti Tokrat na Veliki rob
V znamenju prijateljstva in sodelovanja med planinci na Goriškem, je ob padcu meje med Slovenijo in Italijo nastala pobuda vsakoletnega skupnega izleta in srečanja pod imenom sabotinske družne poti. Izlet letos prireja planinsko društvo Nova Gorica, sodelujejo pa člani SPDG, goriške sekcije CAl, planinskega društva Brda in planinskega društva Kanal. Pobudo bodo izvedli v nedeljo, 5. maja, ko se bodo povzpeli na Veliki rob, nad Vipavsko dolino, se zatem spustili na Sekulak in mimo Vitovelj, po Napoleonovi poti, do prireditvenega prostora na Vitovljah. Pri planinskem društvu Nova Gorica bodo poskrbeli za avtobusni prevoz, obvezna pa je pravočasna prijava. Avtobus bo odpeljal ob 7.30 izpred železniške postaje v Novi Gorici, začetek pohoda pa bo v Krnici. Avtobus bo udeležence izleta pričakal v Šempasu, oziroma Vitovljah, v bližini turistične kmetije Malovševo.
Skupne hoje bo približno 4 ure; izlet je primeren za vse. Mladoletni se ga seveda udeležijo v spremstvu staršev. V slučaju slabega vremena, bodo potek izleta spremenili, oziroma skrajšali, tako da bo sestop potekal po Napoleonovi poti. Zaradi organizacije prevoza, je nujna predhodna prijava. K udeležbi na skupnem izletu goriških planincev -pot, ki jo bodo prehodili je opisana tudi v vodniku, ki so ga pri SPDG izdali ob stoletnici društva - vabijo goriški planinci. Podrobnejše informacije pri Dinotu Paulinu in Marku Lutmanu.
Izlet v Tatre, na Poljsko in po sledeh spomina na prvo svetovno vojno
Kakih dvesto kilometrov dolga gorska veriga Tatre ločuje Slovaško od Poljske, na vzhodu pa prehaja v ukrajinsko nižavje. Gorovje je grajeno iz granita, nekaj vrhov presega višino 2600 metrov. Tako na Slovaški strani, kakor na Poljski, so, zlasti po drugi svetovni vojni zaščitili velika naravna območja in uvedli kar nekaj parkov. Znano je zimskošportno središče Zakopane.
Do prve svetovne vojne je bilo območje na južni strani Tater pod upravo Ogrske, na drugi strani so gospodarili Avstrijci. Področje, zlasti severno in severovzhodno, na meji z današnjo Ukrajino, je postalo zapisano v zgodovini zaradi krvavih bojev med prvo svetovno vojno, ki je, posebej tu in v prvih dveh letih zahtevala ogromno žrtev, posebej rojakov s Primorske, okolice Ljubljane in Celja. Te kraje, zanimive z naravoslovne strani in tudi zaradi polpretekle zgodovine, bodo od 1. do 8. julija letos obiskali goriški planinci. Povzpeli se bodo na nekaj vrhov, tudi na Krivan, ki je s približno 2500 metri nadmorske višine simbol Slovaške, obiskali bodo vrsto drugih turističnih in kulturnih zanimivosti, ki so prav tako povezane s polpreteklo zgodovino primorskih ljudi. Med te cilje zagotovo sodi obiska taborišča Osviecin (Auschwitz) nedaleč od Krakova. Tudi to starodavno mesto in prestolnico poljskih kraljev bodo obiskali med enotedenskim izletom. Z ozirom na bližajočo se stoletnico prve svetovne vojne, se bodoč poklonili - z obiskom enega ali več spominskih obeležij - tudi spominu med prvo svetovno vojno padlih vojakov. Samo na območju zahodne Galicije - pokrajina južno in jugovzhodno od Krakova je evidentiranih nad tisoč manjših ali večjih grobišč in v njih pokopanih okrog sto tisoč padlih avtroogrskih, ruskih, nemških in tudi turških vojakov.
V dneh ko bodo »planinci« v hribih, si bodo »neplaninci« ogledovali turistične in druge zanimivosti krajev v dolini. Marš ruta, spremljal nas bo vodnik, predvideva tudi krajši ogled Bratislave, povratek pa bo preko Brna in Dunaja. Avtobus bo odpeljal, namestitev v dvoposteljnih hotelskih sobah. Trenutno je na razpolago še nekaj prostorov. In formacije nudi Vlado tel. 0481/882079 oz. 3317059216, v opoldanskem ali večernem času.