Statistični urad RS: ki vključuje alpinizem, turno smučanje, športno plezanje, gorsko vodništvo, odprave in gorsko reševanje, je opredeljeno kot ...
Statistični urad RS - poobjava strani z dne 09.09.05
Planinstvo v Sloveniji
Planinstvo, ki vključuje alpinizem, turno smučanje, športno plezanje, gorsko vodništvo, odprave in gorsko reševanje, je opredeljeno kot splet rekreacijskih, športnih, kulturnih, znanstvenih in gospodarskih dejavnosti, povezanih s spoznavanjem, raziskovanjem in doživljanjem gorske narave.
Planinstvo se je kot športna in rekreacijska dejavnost pri nas pričelo uveljavljati v 19. stoletju. V 110 letih organiziranega planinstva v Sloveniji, temelječega na doživljanju narave kot posebne vrednote, je le-to zagotovo postalo eno od izjemno priljubljenih rekreativnih dejavnosti v slovenskem prostoru. Planinska društva namreč z vzdrževanjem široke mreže planinskih poti ljudem ponujajo možnost športne rekreacije na prostem.
Slovenski gorski svet letno obišče preko milijon in pol planincev
Slovenski gorski svet po podatkih Planinske zveze Slovenije letno obišče preko milijon in pol planincev. Planinska zveza Slovenije, v katero je vključenih okoli 245 planinskih društev, z nekaj več kot 50 000 člani vzdržuje sama ali preko svojih članov več kot 7 000 km planinskih poti. V Sloveniji pa je trenutno preko 170 planinskih koč, zavetišč in bivakov.
V planinskih domovih in kočah se število ležišč v zadnjih letih zmanjšuje
V obdobju 2000 - 2002 je bilo v planinskih domovih in kočah v Sloveniji turistom na voljo okoli 6 000 turističnih ležišč, leta 2003 5 400 turističnih ležišč in leta 2004 750 ležišč manj kot leto prej.
V letu 2004 v slovenskih gorah skoraj za četrtino manjši obisk
V obdobju 2000 – 2004 se je število prihodov domačih in tujih turistov v slovenske gore precej spreminjalo. Leta 2003 je v slovenskih gorah prenočilo največ, t.j približno 75 100 tujih in domačih turistov, od tega je bilo dobrih 69 % domačih turistov. V letu 2004 pa smo zabeležili za 23 % manjši turistični obisk planinskih domov in koč glede na predhodno leto, delež prihodov tujih turistov pa se je glede na leto 2003 povečal za 7 odstotnih točk.
Večina turistov se v gore odpravi v mesecih julij, avgust in september – leta 2004 je v teh treh mesecih obiskalo in tam prenočilo skoraj 80 % vseh tujih in domačih turistov.
Število turističnih nočitev v planinskih domovih in kočah je od leta 2000 do 2003 naraščalo, v letu 2004 pa je zaznati upad števila prenočitev: tako so domači in tuji turisti so v planinskih domovih in kočah v letu 2003 ustvarili približno 93 000 prenočitev, lani pa je bilo za 21 % manj prenočitev. Prenočitve v planinskih domovih in kočah predstavljajo dober odstotek vseh turističnih prenočitev v vseh nastanitvenih zmogljivosti v Sloveniji.
Med tujimi turisti v slovenski gorah največ turistov iz Nemčije
Leta 2004 so v planinskih domovih in kočah zabeležili približno 22 000 prihodov tujih turistov, od tega je bilo 20 % turistov iz Nemčije, 15 % iz Češke republike, 13 % iz Hrvaške, 11 % iz Avstrije, 7 % iz Italije in ostalih držav.
Domači turist v planinskih domovih in kočah povprečno dnevno potroši okoli 3 900 SIT
Podatki Ankete o potovanjih domačega prebivalstva za leto 2004 kažejo, da so domači turisti na 13 % vseh zasebnih potovanj v Sloveniji prenočevali v planinskih domovih in kočah, povprečno pa je domači turist na takšnem potovanju prenočil 2,6-krat in porabil povprečno dnevno okoli 3 900 SIT; pri čemer ta znesek vključuje nastanitvene in potne stroške ter izdatke za hrano in pijačo, spominke, ipd. V primerjavi z letom 2003 ostajajo ti podatki dokaj nespremenjeni.