... Roblekov dom? Bil je edina neposredna smrtna žrtev požiga Narodnega doma v Trstu
Hugo Roblek,
... je bil lekarnar, borec za severno mejo in zavzet planinski delavec in soustanovitelj radovljiške podružnice Slovenskega planinskega društva.
Med požarom Narodnega doma se je iz hotela Balkan, ki je bil del Narodnega doma, uspelo rešiti vsem gostom razen Robleka. Ker mu je ogenj zaprl pot v tretjem nadstropju, je skočil skozi okno.
Kot je zapisano v knjigi Milice Kacin-Wohinz "Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo 1918-1921," je zgrešil rešilno platno in obležal mrtev.
Hugo Roblek se je rodil 27. decembra 1871 v Radovljici tamkajšnjemu lekarnarju Aleksandru, ki je v Tržiču odprl prvo lekarno, in Jožefi Kamen. Na Dunaju je leta 1892 magistriral iz farmacije. potem pa je najprej delal v očetovi lekarni v Radovljici, kasneje pa v Vipavi, Mariboru, Švici in Egiptu.
Sredi leta 1906 se je vrnil v domovino in vzel v najem lekarno v Tržiču. Leta 1911 je na Bledu odprl prvo lekarno in obenem kupil lekarno v Neumarktu v sedanji Južni Tirolski. Leta 1919 je sodeloval v boju za severno mejo in s slovenskimi borci branil Podroščico, ki je zdaj na avstrijskem Koroškem.
Ko se je julija leta 1920 z ženo Pavlo, hčerko dr. Frana Tominška, vračal iz Neumarkta, kjer je prodal lekarno, se je ustavil v Trstu. Tam se je pri skoku iz gorečega Narodnega doma, ki so ga zažgali fašisti, tako poškodoval, da je umrl.
Leta 1919 je sodeloval v boju za severno mejo in s slovenskimi borci branil Podroščico, ki je zdaj na avstrijskem Koroškem.
Skupaj z Jakobom Aljažem je polagal temelje slovenskega planinstva na Gorenjskem. V oporoki je svojo hišo v Radovljici zapustil radovljiškim planincem, ki so s sredstvi od prodaje hiše med letoma 1932 in 1933 na Begunjščici na 1757 metrih nadmorske višine zgradili Roblekov dom.
Slovenski biografski leksikon
Roblek Hugo, planinec in narodni borec, r. 27. dec. 1871 v Radovljici lekarnarju Aleksandru, u. 19. jul. 1920 (op. ur.: 13. jul. 1920) v Trstu. Po končani niž. gimn. v Lj. (1886) in lekarniški praksi v Kranju je napravil 1889 tirocinalni izpit v Lj. in študiral 1889–91 farmacevtiko na Dunaju (1892 mg.). Služil je 1893–900 v očetovi lekarni v Radovljici in kot lekarniški provizor 1900–4 v Vipavi, Mrbu in drugod. L. 1904 je bil za lekarnarja v Leuterbachu (Švica), 1905–6 v Kafr-el-Zayatu (Egipt). Sredi 1906 se je vrnil v domovino in vzel v najem lekarno V. Eggenbergerja v Tržiču, 1911 je odprl na Bledu sezonsko lekarno, obenem kupil radicirano lekarno v Neumarktu na Tirolskem. L. 1919 je s slov. borci branil Podroščico (Koroška). Julija 1920 se je vračal z ženo Pavlo (hčerjo dr. Frana Tominška) iz Neumarktla, kjer je bil prodal lekarno, na Bled in se spotoma ustavil v Trstu; 19. jul. se je pri skoku iz gorečega, po fašistih zažganega Nar. doma (Hotel Balkan) do smrti pobil. — R. je z Jak. Aljažem (SBL I, 8) polagal temelje slov. planinstvu na Gorenjskem. Bil je 1895 z dr. Jankom Vilfanom ustanov. in predsed. (1898–902) radovlj. podružnice SPD, ki je na njegovo pobudo 1895 zgradila (prvo) Vodnikovo kočo v ravnici Velega polja, pridobila kočo na Rodici in 1901 Tomčevo kočo na Poljški planini ter postavila 1901–2 pod Pustim gradom turistovski most čez Savo, tako najkrajše zvezala Radovljico s Kamno gorico oz. z Jelovico. R. je sam ali s podružničnimi člani, ki jih je znal edinstveno navdušiti za planinstvo, markiral ves Bohinj. kot, njegove zveze s Tolminsko, vso okolico Bleda in Radovljice ter sev.-zah. dele Ratitovca (PV 1895). Bil je med prvimi, ki so spoznali važnost Bleda kot središča tujskega prometa, po njegovi in dr. Krisperjevi (SBL I, 570–1) zaslugi se je Bled po 1919–20 spet napolnil z gosti. V oporoki je R. zapustil svojo hišo v Radovljici podružnici SPD, ki je iz izkupička zgradila 1932–3 na Begunjščici Roblekov dom (1757 m).
— Prim.: krstne matice župnega urada v Radovljici; nekrolog (dr. Hans Heger) v Pharmazeutische Post, Wien 1920; PV 1895, 70, 106, 137; 1897, 5; 1898, 72; 1900, 81; 1901, 106, 108, 123; 1902, 95, 111; 1933, 280, 304–7, 417–8; 1955, 62–3, 112, 222–8 (slika na str. 113); SN 1920, št. 175; podatki mag. pharm. Riharda Sušnika in veter. inspektorja Hugona Turka. Ara.