Delo - Mateja Kotnik: ... varni pred udarom
Družino sogovornice je udar strele prestrašil v bazenu. Varni le v ozemljenih stavbah ali avtomobilu.
Čeprav je statistično tveganje, da v človeka udari strela, nizko, se tudi pri nas vsako leto zgodi kakšen primer, ki terja zdravstveno oskrbo, v najhujših primerih pa se lahko konča tudi tragično.
Z udarcem strele se je k sreči brez hujših poškodb nedavno srečala družina naše sogovornice (njeno ime hranimo v uredništvu) na brezskrbnih počitnicah v enem od slovenskih zdravilišč. Udarila je po nevihti, v bližino bazena, ko so mislili, da so pred udarom strel že varni, saj je bilo najhujše že mimo.
Ko so se nad bazenom začeli kopičiti nevihtni oblaki, se je družina sogovornice iz zunanjega bazena pravočasno umaknila na varno v notranjost kopališča. Po kakšnih dvajsetih minutah, ko je bilo že vse mimo – tako so vsaj menili –, so se vrnili v zunanji bazen. Kmalu po tem je udarilo.
Sogovornica, ki je sedela na stopnicah ob vstopu v bazen, pravi, da je želela pobegniti na varno, a se ni mogla premakniti. »To je taka sila, ki te tišči k tlom, da je ne moreš opisati z besedami. Potovala je iz zgornjega v spodnji del telesa. Zdi se mi, da mi je za hip ustavila srce,« se spominja.
30.000 strel smo v v noči na torek zabeležili nad Slovenijo
Klemen Jevnikar iz Elektroinštituta Milan Vidmar pravi, da ni nobenega dvoma o tem, da je v njeno bližino udarila strela, sama pa se je najverjetneje znašla v napetostnem lijaku, ki se pojavi od udaru.
»Če na področju napetostnega lijaka stojimo z nogami narazen, se med eno in drugo nogo pojavi potencialna razlika, posledično skozi naše telo steče električni tok, ki nas lahko poškoduje ali celo ubije. Večja kot je potencialna razlika v razkoraku, večji električni tok steče skozi telo, hujše so poškodbe,« je razložil Jevnikar in dodal, da se napetostni lijak lahko pojavi tako na zemeljskem površju kot na vodi.
Po električnih vplivih še grom in udarni val
Glede na to, da poškodb ni bilo, Jevnikar ocenjuje, da je bila sogovornica od strele dovolj oddaljena, da je bil električni potencial v lijaku nižji. »Poleg električnih vplivov je vaša sogovornica občutila tudi učinek groma in verjetno tudi udarnega vala, ki se sprosti ob udaru strele. Ta dva učinka sta skupaj s presenečenjem, ki ga doživimo, že sama po sebi dovolj, da se močno prestrašimo in da telo močno odreagira,« pove Jevnikar.
Če nas nevihta s strelami ujame v gorah
Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije in gorski reševalec: »Nujno je, da sestopite z grebenov in izpostavljenih vrhov, sploh tam, kjer so jeklenice oziroma predmeti iz železa ali pa je skala rdeča, kar pomeni, da vsebuje kovine. S sebe odstranite vse kovinske predmete, a jih ne odvrzite, le spravite na varno mesto, proč od sebe, saj jih boste po hudi uri potrebovali. Svetujemo, da se usedete na vrv ali hrbtno podlogo od nahrbtnika, noge spravite v nahrbtnik in oblečete zaščitna oblačila. Biti morate čim nižji. Če imate na glavi čelado, ki ima kovinske zakovice, je bolje, da jo snamete.
S telesom se ne dotikajte sten, po katerih se lahko 'sprehodijo' blodeči tokovi strele. Če ste v kotanji, jami, je najvarnejše mesto sredina jame oziroma kotanje. Če ste na robu police, je dobro, da se pripnete z vrvjo, ki naj od nas teče po tleh.
Izogibajte se prostorov, kamor strele redno udarjajo. Spoznamo jih po razklanih deblih dreves, razritih tleh, preklanih skalah in rdečkastih kamninah. Vlažne grape in žlebovi, po katerih teče voda, so tudi zelo verjetna mesta za udar strele. Najvarneje pred udarom strele je na melišču, kjer čepimo ali sedimo na nahrbtniku. Če vseeno nadaljujete sestopanje, naj bo razdalja med vami vsaj 20 metrov.«
Na Elektroinštitutu Milan Vidmar vsako leto znova opozarjajo, da se je treba pred nevihto umakniti na varno. Pred udari strel nismo varni tudi po koncu nevihte. Na inštitutu zato svetujejo, naj po koncu nevihte ljudje vsaj pol ure počakajo, preden začnejo ali nadaljujejo z aktivnostmi na prostem: »V času nevihte priporočamo, da se vsi kopalci umaknejo iz vode, saj smo ob udaru strele v vodi prav tako v nevarnosti kot na kopnem. Odsvetujemo zadrževanje pod raznimi nadstreški, v bližini dreves ali pod drevesi, na ravninah, pod skalnimi previsi ali v plitvih jamah. Ljudje naj se umaknejo na varno v stavbe s sistemom zaščite pred delovanjem strele, pred njimi smo varni tudi v avtomobilu«.
Strela alarm
Goran Milev, ki s sodelavci na Elektroinštitutu Milan Vidmar upravlja sistem za zaznavanje strel Scalar, pove, da je učinkovita metoda za zaščito pred posledicami udara strele tudi alarmiranje. Ena od vrst alarmiranja je brezplačna storitev Strela Alarm. Deluje tako, da naročnik storitve prejme SMS sporočilo, da je v okolici njegove lokacije prisotna nevihta s strelami. Storitev uporabljajo tudi številna podjetja za preventivno delovanje in prilagoditev delovnega procesa, še preden pride do težav zaradi udarov strel ali izpada električne energije.
Pred nevihto se je treba umakniti na varno. FOTO: Jure Eržen/Delo
Na inštitutu pravijo, da pogrešajo uporabo storitve alarmiranja in obveščanja ljudi pred nevarnostjo udara strel v turističnih panogah, kot so kopališča, prireditve na prostem, organizirani ogledi, pohodništvo.
V družbi Sava turizem za to poskrbijo reševalci iz vode. To storijo z osebnim pozivom kopalcem ali s piščalko. »Zaradi vestnega delovanja naših reševalcev iz vode in opozarjanja gostov v naši družbi ne beležimo poškodb zaradi udara strele,« so sporočili. Družine sogovornice, ki sicer ni letovala na kateri od turističnih destinacij družbe Sava turizem, reševalci niso pozvali, naj zapusti bazen. In v njem niso bili edini kopalci.