Boris Štupar 07.01.2011 06:27 1554 0

Pogled z neba

Gea - Primož Lajevec: Po zraku čez hribe

Letenje v hribih gotovo spada med zahtevnejše letenje. Vremenske razmere so spremenljive in težje predvidljive, sistemi dolin utegnejo s svojimi lokalnimi vetrovnimi značilnostmi zmesti še tako podkovanega pilota. Res je, letala lahko letijo zelo visoko, a potem to ni letenje v hribih, mar ne? Privlačnost je ravno v bližini (vedno v skladu z zakonodajo), ki omogoča fantastično izkušnjo treh razsežnosti, ko se pod nami odpirajo brezna in vertikale, mi pa ... kot ptice.

Še posebej je uživaško letenje pozimi, ko so gore težje dostopne, če ne že kar nedostopne za obiskovalce na dveh nogah (ali smučeh). Predvsem gre za plazove, ki tudi v Sloveniji jemljejo življenja, sledi njihovih zdrsov pa lahko spomladi ali poleti, ko gremo v hribe peš, opazujemo odprtih ust. Iz varne kabine ali košare pa je misel na to pretečo nevarnost daleč. Več kot je snega, lepše so smetanaste dekoracije na vrhovih in grebenih, bolj zalite, kot so stene, bolj žarijo v svoji divji lepoti.

Menda prvi posnetek od plazu podrte koče na Doliču

Seveda je polet z letalom precej drugačen kot polet z balonom, nekaj povsem drugega je spet polet z jadralnim padalom z visokega zasneženega vrha (kar pa že zahteva obvladovanje zahtevnega gibanja v gorskih zimskih razmerah). Z letalom gre hitro, silhuete gora se spremenijo v trenutku, časa za opazovanje posameznih podrobnosti je manj. Z balonom gre počasneje, posamezni hribi ostajajo v zornem kotu dlje, opazujemo lahko manjše podrobnosti.

Več na spletnih straneh in v reviji Gea

januar 2011