NAKUP, 28.10.05 - Marjan Raztresen: Na Martinovo soboto na tradicionalno popotovanje
Ideja za konec tedna
Popotovanje
od Litije do Čateža
Bilo je letošnjo jesen o svetem Martinu. Napotiva se na Dolenjsko jaz in moj prijatelj Radivoj. Zjutraj ob osmih odrineva iz Litije, vzemši starikavo babo, da nama je odnašala in pot kazala. Nisva šla zdaj prvič v te kraje, ali nikdar še ne po tej poti; bila je tedaj obema neznana.
Tako nekako začenja Fran Levstik svoj znameniti potopis Popotovanje od Litije do Čateža, ki je še bolj in še prej literarni napotek za tiste čase kot turistični vodnik po teh njega dni kar odročnih krajih. Stari slovenski pisci so si vsak po svoje vzeli k srcu njim namenjeni del zgodbe, sodobni popotniki pa po zaslugi nekdanjega Litijana Rudija Bregarja, ki si je »izmislil« in kot blagovno znamko registriral Levstikovo pot, od leta 1987 vsako leto na Martinovo soboto množično hodijo po Levstikovi poti od Litije do Čateža. Že prvo leto jih je bilo na pohodu 397, pred nekaj leti v sončnem vremenu več kot 18.000, nobenega dvoma pa ni, da bodo od vsepovsod prišli tudi letos.
Na Martinovo soboto na tradicionalno popotovanje
Največji del Levstikovega popotovanja poteka po gozdnih stezah in vinogradniških poteh, toda izletnik sedanjega časa se lahko odpravi na pot od Litije do Čateža z avtom, ki mu nadomesti javni prevoz do izhodišča – javnega prevoza namreč v teh krajih ni. Odpravimo se torej od Litije do Čateža po cesti, ki je marsikje izhodišče za prijetno pešačenje ali kolesarjenje k zanimivim ciljem!
Že v Litiji se je vredno vsaj za kratek čas ustaviti, morda pri spomeniku NOB arhitekta Jožeta Plečnika, do katerega pridemo iz ljubljanske smeri čez savski most in zavijemo takoj za njim na desno. Tam ni prostora za parkiranje samo na Martinovo soboto, ko se prav tam začne organizirano popotovanje do Čateža. Čez cesto so domačini postavili bronasta doprsna kipa partizanskih generalov, narodnih herojev in litijskih častnih občanov Franca Poglajena-Kranjca in Jožeta Borštnarja-Gabrovčana, mimo katerih je le nekaj korakov na Valvazorjev trg, na katerem stoji na desni župna cerkev sv. Nikolaja, na levi Farbarjev grad s sončno uro na pročelju ter spominskima ploščama skladatelju Petru Jerebu in slikarki Miri Pregelj, ki sta živela pod to streho, na koncu trga pa na isti strani nizka hiša, v kateri sta se rodila brata Badjura, filmar Metod in vsestranski popotnik Rudolf, slovenski Baedeker.
Valvazorjev grad Bogenšperk
Po isti cesti, kot sta njega dni odšla Levstik in njegov prijatelj Radivoj, se odpeljemo z avtom iz Litije čez hrib v Šmartno z monumentalno opečno cerkvijo sv. Martina. Če imamo čas, se izpred cerkve odpeljemo po desni cesti na kratek ogled le nekaj kilometrov oddaljenega Valvasorjevega gradu Bogenšperk, sicer pa nadaljujemo svojo pot po levi cesti proti Radečam. Še v Šmartnem morda opazimo na levi strani rojstno hišo zdravnika in dramatika Slavka Gruma; tam nekje sta Levstik in prijatelj zavila s ceste na gozdno pot, mi pa se peljemo dalje po dolinski cesti skozi Cerovico do Pustovega mlina sredi gozdnate doline potoka Reka, ki je dal dolini ime. Nekdanja obcestna gostilna z napajališčem je zdaj dober in lepo urejen lokal, o njegovem slovesu pa pričajo predvsem ob koncih tedna številni tam parkirani avtomobili.
Za gostilno se začne asfaltna cesta vzpenjati, najprej blago in potem v vse ostrejših ovinkih, dokler ne pripelje na prelaz Javorski pil, imenovan po križu, ki je njega dni stal na vrhu. Zdaj sta tam poleg razpadajoče hiše kar dva spomenika v spomin na medvojne dogodke.
Spust v Moravško dolino in Čatež
Od nekdanjega pila, križa, se cesta prevesi v Moravško dolino. Z nje se odpirajo tako prelestni pogledi, da se je kje vredno ustaviti in se naužiti teh pejsažev. Že s ceste je videti, zakaj sta se Levstik in Radivoj tam nekje na tisto Martinovo soboto zadržala tako dolgo: vinske gorice, ki jih marsikje zdaj prerašča gozd, so v okras pokrajini in v tolažbo duši od Vodic do Moravške gore in še daleč naokrog.
Ko je na levi za nami Šmohorjeva cerkev, smo kmalu v dolini in v Moravčah, kjer naj bi se vsaj za kratek čas ustavili pred staro domačijo Tone Zidarjeve, ki jo je Levstik menda hudo rad videl in je s takrat še kar trdnega gradu Turn večkrat prišel tja na kozarček ali dva, in pred sosednjo staro, lepo vzdrževano Resnikovo kaščo. Od tod pelje cesta po ravnem do transformatorja, od koder se odcepi na levo v Gabrovko, mi pa se usmerimo na desno mimo bencinske črpalke proti Čatežu. Le nekaj ovinkov za njo so na desni strani komaj še vidni ostanki med zadnjo svetovno vojno porušenega gradu Turn, nekoliko dalje od tod je levo ob cesti obora z jelenjadjo – in tam nekje se začne šest kilometrov dolga makadamska cesta skozi gost gozd, ena od najslabših pri nas, za katero država že desetletja menda nima denarja niti za vzdrževanje, kaj šele za asfaltiranje. Ko se na njej spet pokaže asfalt, smo že v Čatežu, kjer bi bil lahko v eni od obeh dobrih gostiln konec naše poti, če ne bi skočili – za rekreacijo seveda peš – na vrh Zaplaza, dolenjskih Brezij, kamor je iz Čateža le kakšne četrt ure strme hoje. Pod veliko zaplaško romarsko cerkvijo bi se lahko sprehodili še do bližnjega »žegnanega studenca« z Marijino kapelico, ki je bojda še posebno zdravilen za vse očesne težave.
Informacije s poti
Med Litijo in Čatežem ter tod okrog je označena vrsta pohodniških in planinskih, kolesarskih in jahalnih poti.
Od pešpoti je najbolj znana Levstikova pot od Litije do Čateža. Letos je isti organizator že drugič organiziral Humarjev pohod na Primskovo v spomin na čudodelnika s Primskovega, duhovnika Jurija Humarja, ki se začne bodisi v Velikem Gabru, bodisi pri gradu Bogenšperk, konča pa na vrhu Primskove gore (informacije: 01/899 52 51, info@levstik.net). Bolj znana je še krožna pot Moravče-Gabrovka s prelaza Javorski pil mimo Gobnika, Gabrske gore, razvalin gradu Turn, Gabrovke, Vodic, Velike Gobe in nazaj v Javorje.
Pestra je ponudba kolesarskih poti – pravzaprav je lahko v tej pokrajini vsaka javna cesta različno zahtevna kolesarska pot. Najzanimivejše take poti so zbrane in natančno opisane v brošuri Posavsko hribovje – Kolesarske poti. Na zemljevidu Posavskega hribovja so začrtane tudi konjeniške poti, v enem od prospektov pa so navedene še možnosti za jadralno padalstvo in balonarstvo na tem območju.
Omenjeno publikacijo je izdal turistično izredno dejaven Center za razvoj Litija.
Marjan Raztresen