Novice občine Žirovnica, december 2010 - Boris Madon: Drugo etapo naše poti »Po mejah občine« nadaljujemo iz vasi Rodine, kjer mo končali prvi del.
Cesta, ki se sredi vasi odcepi v levo, nas pripelje naravnost navzgor na rob ograjenega pašnika. Ograja ima vrata, tako se brez težav napotimo proti gozdu, kjer nadaljujemo po najbolj izraziti stezi proti Sankaški koči. Naj nas ne zmotijo številni odcepi na naši poti, saj nas prav vsi pripeljejo do Sankaške koče, če se le držimo severovzhodne smeri.(879 m). Obisk Sankaške koče, ki leži na razglednem rebru, izkoristimo za požirek pijače in pogled na »deželo«. Pot nadaljujemo za kočo čez greben, kjer na levi zagledamo vikenda in našo stezo, ki smo jo zapustili, ko smo si privoščili počitek. Steza nas po krajšem vzponu pripelje na Gozdec, ta točka pomeni še en lep razgled s klopco. Tu je tudi lovska koča.
Nadaljujemo po prijetni gozdni stezi ob robu Gozdeca, ki se zlagoma začne vzpenjati v levo. Na koncu zavijemo v desno, kjer nas steza pripelje na strmo gozdno vlako med Jecavco (1100 m) na severu in Plečem (1131 m) do prevala Smokuški vrh. Do tu vodi tudi gozdna cesta iz doline Završnica za Kališčem (980 m).
Iz prevala nas dobro markirana planinska pot, tudi mimo Kališča, pripelje za Tolstim vrhom (1228 m n/v) do Tomčeve koče (1180 m n/v) na Poljški planini. Od tod naprej gremo severno skozi gozd in mimo nekdanjih rudokopov železne in manganove rude po še vedno markirani zložni poti čez zgornje strmejše predele do Roblekovega doma (1657 m).
Dom stoji na razgledni rami na zahodnem grebenu Begunjščice. Zgrajen je bil leta 1933, med vojno požgan in po njej obnovljen, zadnjič pred nekaj leti. Ime je dobil po lekarnarju Hugonu Robleku, enemu od utemeljiteljev planinstva v naših krajih.
Po krajšem počitku po še vedno markirani poti (transverzala) takoj za domom nadaljujemo proti vzhodu. Čeprav se vzpenjamo, lahko ob lepem vremenu uživamo ob čudovitih razgledih po Gorenjski, od Julijcev pa tja do Ljubljane in še naprej.
Na križišču z markirano potjo, ki pride iz leve od Planinskega doma na Zelenici (PD Tržič) po severni strani, zapustimo greben Begunjščice, približno 1850 m visoko. Vzponov na tej drugi etapi je dovolj. Sledi samo še spust v prečenju severozahodnih pobočij Begunjščice vse do velikega melišča, ki ga naša pot preči približno na sredini njegove višine. Ta del poti je kamnit in deloma poteka po skalah in poraščenih vesinah. Od grebena do melišča, je zavarovan z jeklenicami. Zato je na tem delu poti priporočljivo uporabiti čelado, plezalni pas in samovarovalni komplet.
Na sredini Velikega plazu, po domače Smokuškega plazu, lahko snamemo samovarovalni komplet in plezalni pas. Če smo vešči spusta po melišču, nas do cilja, ki smo ga imeli priložnost opazovati že od grebena Begunjščice, ne loči več veliko. V nasprotnem primeru si pač izbiramo stopinje preko večjih kamnov na melišču, vse dokler ne dosežemo okrog 150 višinskih metrov nižje dobro uhojene potke, ki nas pripelje desno v gozd. Tukaj se steza počasi izgubi in pridemo na rahlo brezpotje. Z malo domišljije poiščemo nadaljevanje poti do potočka Završnica, ki ga prečimo in se povzpnemo do Koče pri izviru Završnice, domu domačega planinskega društva, kje bomo v prijetnem okolju zaključili drugo etapo »Po mejah občine Žirovnica«.
Drugi del etape je označen kot zahtevna planinska pot, primerna za kondicijsko dobro pripravljene in primerno opremljene pohodnike. Zanjo bomo potrebovali okrog 4 – 5 ur zmerne hoje.
Boris Madon