Boris Štupar 13.04.2010 07:29 1629 0

Poti do skrajnosti

Gea - Dario Cortese: Po najbolj divji cesti pri nas

Saj ni kaj posebnega tu. Toliko in toliko ovinkov, pa prav vseeno koliko, ker jih je še vedno premalo. A z opombo, da so vsi razen prvega iz Dolenje Trebuše gor oziroma nekaj več asfaltiranih vijug iz čepovanske smeri izrecno makadamski in držijo čez skrajno strm, prepaden in sploh ovinkast teren. Pa vseeno z opombo, da je priporočljivejša – vsaj za prvo srečanje – vožnja iz Dolenje Trebuše gor. In seveda zatem enkrat tudi iz Čepovana čez Drnulk dol. In nato kar naprej, sem pa tja, ob vsakem letnem času, le ob sveže zasneženih zimskih dnevih ne, ki pa znajo biti izziv za gorskokolesarske skrajneže; a to je že druga zgodba.

Na tej poti se nam poleg vožnje, ki je že namen zase, ponujata vsaj dva izleta. Vsekakor se s 761 m visokega prevala Drnulk sprehodimo na 863 m visoko, izjemno razgledno Škopico ali Skopico – ime je odvisno od tega, s katere strani vrha ga izgovorimo, predlog za izlet nanjo pa je bil objavljen na teh straneh že pred dobrim desetletjem – ter ne odmislimo niti tega, da poskočimo na 929 m visoko Kobilico. In gremo po isti poti spet nazaj, kajti napis, ki že več kot desetletje in pol vztraja v vpisni knjigi na vrhu, svetuje prav to. Zatem pa gremo še kam. Na primer v Lokovec, eno najdaljših vasi pri nas, pa čeprav le na obisk v Mali muzej kovaštva v Srednjem Lokovcu. Več >> Poti do skrajnosti in v reviji Gea

april 2010