Delo, 07.06.06: Pohodništvo je najžlahtnejši turizem, saj se popotnik srečuje ...
Delo, sreda, 7. junija 2006
Trip
Poti, ki jim skoraj ni konca
Pohodništvo je najžlahtnejši turizem, saj se popotnik srečuje s tujci, se pogovarja z njimi in resnično okusi deželo, kar je povsem drugače od instant turizma
Slovenski del E6 je lani praznoval 30-letnico, pred kratkim pa so na stičišču obeh evropskih pešpoti na naših tleh, v Podgozdu v občini Velike Lašče, pripravili slovesnost ob 20-letnici E7. »Evropske pešpoti, ki jih je za okoli 60.000 kilometrov, najizvirneje povezujejo Evropo: s hojo čez hribe in doline, iz regije v regijo in iz dežele v deželo,« je prepričan Jože Prah, predsednik komisije za evropske pešpoti v Sloveniji.
»Na treking ni treba potovati zelo daleč, denimo v Tibet, hoditi lahko začnemo kar na domačem pragu,« je na osrednji slovesnosti v Podgozdu poudaril tudi Dario Cortese, avtor novih vodnikov po E6 in E7, ki sta pri založbi Mladinska knjiga izšla lani in letos. Še več, je prepričan prof. dr. Boštjan Anko, ki je pred dvajsetimi leti po Sloveniji zasnoval evropsko pešpot E7, pohodništvo je najžlahtnejši turizem, saj se popotnik srečuje s tujci, se sporazumeva z njimi, in ker ima dovolj časa, resnično okusi deželo, kar je povsem drugače od instant turizma.
Slovenija je nekakšna posebnost tudi zaradi prepredenosti z raznovrstnimi pešpotmi. Skorajda 10.000 kilometrov označenih poti po naši deželi, ki meri nekaj več kot 20.000 kvadratnih kilometrov, je zavidljiv podatek. Druga posebnost pa je kajpak dejstvo, da sta pri nas kar dve: E6 in E7, ki se celo srečata, kar je spet izjemnost evropskih razsežnosti.
Prva evropska pešpot, ki prečka Slovenijo, E6, se začne na Finskem in popotnika popelje vse do Grčije, dolga pa je malo manj kot 7000 kilometrov. Pravzaprav je del trase skozi države bivše Jugoslavije še neoznačen, pravi Jože Prah: »Zdaj se dogovarjamo s Hrvaško, pa malo z Bosno in Hercegovino, tako da bi bil vključen tudi manjkajoči oziroma neoznačeni del.« E6 gre po Sloveniji od severa do juga, pot pa je speljana od avstrijske meje oziroma od Radelj mimo Slovenj Gradca in prek Janč do Iga, Podgozda in gradu Snežnik vse do Strunjana.
Druga evropska pešpot, E7, je speljana od Portugalske pa vse do Črnega morja in meri kakih 5000 kilometrov. Manjka le del prek Italije. V Sloveniji je bila narejena pred 20 leti in poteka od Robiča naprej do Vrhnike, Podgozda, Krakovskega gozda, Bistrice ob Sotli do Podčetrtka in naprej v Beltince in na Hodoš. Kar okoli 80 odstotkov trase obeh je speljane po gozdu.
Slovenski pohodniki pa se po prehojenih domačih poteh odpravljajo tudi v tujino, po drugih delih evropskih pešpoti. Za kaj takega ni nikdar prepozno, je na srečanju v Podgozdu povedala gospa Majda, pohodnica, ki je, potem ko je dopolnila petdeset let, s prijateljicami prehodila kilometre in kilometre zunaj Slovenije. Zadnjih dvanajst let so se vsako leto za deset, štirinajst dni odpravile kam v tujino: »Nikoli, ampak res nikoli nismo imele slabe izkušnje, ker so bili ljudje povsod prijazni. Lepih trenutkov pa se ne da opisati, tako da vsem toplo priporočam, naj poskusijo.«
Simona Fajfar