Jeseniške novice - Andraž Sodja: Proti Karavankam se nad Hrušico vzpenja dober kilometer dolga soteska potoka Dobršnik, ki je bila leta 1910 opremljena kot turistična pot. Danes na to ostaja le spomin.
Ob ogledu fotografij marsikateri Jeseničan, ko ga vprašaš, če ve, kje so bile fotografije posnete, le skomigne z rameni. Ko mu poveš, da so bile posnete v soteski le nekaj kilometrov stran, pa se presenečen začudi. Pred stoletjem bi vam prednik istega Jeseničana z roko pokazal smer do turističnega bisera – soteske in osmerice slapov potoka Dobršnik, ki vabijo z urejeno turistično potjo, od katere pa je danes ostala le še peščica zarjavelih klinov.
Za zapuščenost soteske pa niso krivi zgolj ljudje, ki so jo zanemarili in nanjo pozabili v imenu razvoja drugih turističnih biserov nekdanje velike občine Jesenice, ki je segala od Rateč do Rodin. Največ škode je povzročila kar ista narava, ki je sotesko ustvarila, predvsem minulo zimo, ko se je na dno podrlo več velikih dreves, na več mestih je prišlo do podorov kamenja, zob časa in železova rja pa sta načela stare kline in jeklenice.
Vhod v sotesko se nahaja na samem vrhu Hrušice pri Jesenicah, ob potoku Dobršnik, ki loči Belo polje od stare Hrušice, izhodišče pa je relativno dobro označeno. Tudi prvi metri poti do prve prodne pregrade so še precej dobri, vendar bolj ko se prebijamo proti prvemu slapu, slabše je stanje poti, ki je bila še pred desetletjem lepo prehodna. Neurja v minulih letih so na več mestih spodkopala in odnesla pot, lesene brvi, ki so omogočale prehod na drugo stran potoka s suhimi čevlji, pa so zamenjala polomljena drevesa. Na vsakem koraku se lahko navdušujemo nad geologijo in fosili, ki jih je soteska polna na 
vsakem koraku, od okamnelih rovov morskih črvov, školjčnih lupin, polžjih hišič in drugih pomnikov davnih morij, starih okoli 240 milijonov let. Ta čudesa pa boste videli le, če boste svoje oči in objektive fotoaparatov lahko preusmerili od korit in slikovitih tolmunov potoka, ki izvira med Velikim in Suhim vrhom v Karavankah, ter glavnih čudes – osmerice slapov, od katerih je najvišji visok več kot 20 metrov, vendar sta v trenutnih razmerah lažje dostopna le spodnja dva.
Pri drugem slapu so v steno levo od njega vklesane gladke stopnice, nekoč pa jih je varovala tudi jeklenica, od katere pa so ostali le še trije zarjaveli klini. Tako je pot naprej za nekoga brez plezalnih izkušenj zelo težka, še težje pa je nadaljevanje poti od tretjega slapu. Še pred prvim slapom se je treba prebijati preko polomljenega drevja, podorov in razrite struge, ki kaže bes narave v zadnjih letih. Oko večkratnega obiskovalca soteske te spremembe hitro opazi. Vsekakor soteske ne priporočamo za nedeljski izlet, za izkušenejše planince pa lahko predstavlja pravi izziv. Izziv pa predstavlja tudi za prihodnost Jesenic, vsaj z razmislekom o ponovni turistični ureditvi soteske in njeni vrnitvi na nekdanja pota slave.
Andraž Sodja