Franci Savenc 09.12.2012 06:28 1737 0

Pozna jesen na Učki

Darko Mohar: Učka je s 1400 metri najvišja kvarnerska gora. Visoka, osamela, z razgledi

... od Benetk in Dolomitov čez Julijske in Kamniške Alpe ter Gorski kotar in Velebit do kvarnerskih otokov in daljne Dalmacije.
No niso samo razgledi z najvišjega vrha Vojaka najlepše na njej, na Učki se vrstijo še številne druge zanimivosti: slapovi, kanjon in korita potoka Banina ki se v morje izliva v Iki, Vela draga kot geološki spomenik s številnimi stebri na katere so plezali tudi najbolj znani alpinisti, špilje z ostanki življenja iz kamnite dobe nad Medvejo in še in še. Njeni širni grebeni se nadaljujejo vse do Plominskega zaliva. Bogata zgodovina, opuščene planine in vasice, neznano poreklo imena, legende, bele vasice na morski strani. Kot je zapisal znani kvarneski pesnik Drago Gervais: „Pod Učkun kućice bele, miće kot suzice vele. Beli zidići, črjeni krovići, na keh vrapčići kantaju, ...“

Vsako leto se planinci Planinske skupine Bazovica odločimo za vsaj en obisk te prelepe gore. Letos so se na njo odpravili prvo nedeljo v decembru. Napovedano je bilo močno deževje, no to ni preprečilo čez štirideset članov PD Opatija in PS Bazovica za skupni malce nenavadni obisk prelepe gore.

Vodja izleta, znani opatijski planinec Boris Rumac se je odločil za krožni obhod gore brez vzpona na najvišji vrh. Z Poklona se je krenilo na nekoliko višji Grdi breg imenovan tako ker se je na njem včasih kosilo in delalo v kar precejšnjih strminah, čeprav je razgled z njega na Kvarner enkraten. Z Grdega brega na katerega popelje nemarkirana stezica od spomenika partizanski bolnišnici se je nadaljevalo do vrha imenovanega Babin grob in še naprej do vasice Mala Učka (tu pridevnik „mala“ pravzaprav pomeni „starejša“, za razliko od bližnje Vele Učke ki je naseljena veliko pozneje). Vasico so v Drugi svetovni vojni za maščevanje do zadnje hiše požgali Nemci in se pravo življenje v njo ni vrnilo nikoli več. Danes je tam nekaj vikendov in ena družina nekje s Kosovega ki se ukvarja z ovčjerejo in pridelavo znanega učkarskega sira.
Pri vzponu iz Male Učke na nekaj čez 1200 metrov visoko Sedlo pod Vojakom je rosenje hitro prešlo v sneženje in pravo snežno nevihto na Sedlu. S Sedla je sledil še urco in pol dolgi spust do Poklona in druženja dobrih prijateljev v ličnem majhnem planinskem domu na Poklonu ki ga vzdržujejo in delno opskrbljujejo pridni člani PD Opatija.

Darko Mohar

...2012