Obsežna knjiga, v katero so ujeta tri desetletja avtorjevih potovanj v Himalajo.
Viki Grošelj: Everest, sanje in resničnost.
Naslov knjige je nekoliko zavajajoč, kajti Everest so bile samo z zamikom uresničene sanje, vse ostalo pa je bila resničnost.
Prehojene poti so bile dolge in bilo jih je mnogo. Na njih se je zgodilo marsikaj, česar se avtor spominja z ljubeznijo, žalostjo ali veseljem.
Najbolj ganljiva je pripoved o ponesrečenem serdarju Ang Phuju, ki je pred tridesetimi leti z Everesta odletel v smrt, njegova zgodba pa še kar traja in se kakor rdeča nit pojavlja skozi celotno knjigo.
Verjetno se še vsi spomnimo prizora iz Nejčeve kultne knjige Pot, ko pridejo njegovi sorodniki v bazni tabor in vse naokoli sebe zmerjajo z morilci?
"Baba piha kakor razjarjen jak, zmerja Stipeta z morilcem, možakar skače po jedilnici, brca posodo in tuli, da se je prišel žrtvovat, naj ubijemo še njega, če smo že Ang Phuja. Dolgo smo mislili, da je to reakcija preprostih ljudi na usodo, ko pa smo se pogodili za darila, smo postali največji prijatelji in ženska, ki ne zna skrivati svojih občutkov, se veselo reži in njen klepet odmeva v mrki bazi. Trgovci! Azijski duh je prevladal tudi tokrat."
Šele po nekaj urah barantanja, ko dobijo izplačano primerno odškodnino, se torej pomirijo in odidejo, prijazni in osladno prijateljski. Sedaj končno zvemo, da so tisto komedijo uprizorili in denar v resnici pobasali Ang Phujevi zelo premožni sorodniki, med tem, ko njegova nesojena žena in otroka niso imeli niti za preživetje.
Na svojih kasnejših poteh avtor po nekaj naključjih najde to nesrečno žensko, ki je njegovo sorodstvo zaradi revnega porekla nikoli ni hotelo sprejeti medse. Spozna tudi Ang Phujevega sina in celo hčer, ki je bila rojena šele nekaj mesecev po očetovi smrti. Njihovo življenje je trdo, a preživljajo ga s pravo gorjansko trmo in gojijo spomin na očeta, ki je bil zelo cenjen, a mu je zmanjkal kanček sreče, da bi lahko dostojno poskrbel za družino.
Leta minevajo, avtor se kali na izkušnjah, in vsakič, ko se mu zazdi, da nima na strehi sveta več nobenih skrivnosti, pride streznitev. Koraki na prehojeni poti se množijo, zvestih prijateljev pa je vedno manj. Legendarni Nejc je bil žal samo eden izmed prvih …
Spremembe prihajajo nenadoma. Ob vsakem obisku se Himalaja spremeni bistveno bolj, kot se je nekoč v celih desetletjih. Bazni tabori postajajo urejena naselja, iz barak rastejo hoteli in pešpoti se levijo v ceste.
Čas teče vse hitreje in to se pozna tudi pri pisanju, saj pripoved o dogodkih postaja opazno daljša. Avtor se zaveda, da tega kar in kakor je bilo, ne bo nikoli več. Gotovo je tudi zato nastala ta knjiga.
Dušan Škodič