Franci Savenc 09.07.2006 07:28 1485 0

Prečenje montblanškega pogorja na smučeh

Jure Bradeško: Potopis je sicer morda res že malo zastarel, bo pa morda komu vzpodbuda za ...

Prečenje montblanškega pogorja na smučeh

Potopis je sicer že nekoliko zastarel, bo pa komu morda vzpodbuda za prihodnjo sezono

Po skoraj mesecu dni usklajevanja terminov, razmer in vremena, smo Maruša, Ervin in jaz 6. junija letos končno prispeli v Chamonix z namenom prečenja montblanškega pogorja na smučeh.

Z zadnjo gondolo na Aiguille du Midi, potem pa sestop po grebenu in smuka do Refuge des Cosmiques (3613 m). Udobju koče smo se odrekli že sredi noči in na smučeh krenili proti Mont Blanc du Taculu. Izogibajoč se serakom smo smuči nekajkrat zamenjali z derezami, na koncu pa so končale kar na nahrbtniku. Sneg je bil trd in prestopit je bilo treba nekaj ledeniških razpok. Sončni vzhod nas je dosegel pod Mont Mauditom. Čez Col Maudit je močno vleklo, da smo že vedeli, kaj nas čaka višje.

Epoule du Mt Maudit je bila poslastica ture. Preplezaš nekaj razpok, ki se jim ne da izogniti in ne gledaš preveč dol. Prestopili smo krajno zev in v soncu odplezali dva raztežaja na Col du Mt Maudit (4345 m).

Mont Blanc (4808 m) nas je pričakal okovan v led. Veter je pometal z nami in vzponu ni bilo videti konca. Na samem vrhu alp razgled za bogove, a smo se prek vrha kar takoj pričeli spuščati po grebenu proti Col du Dome. Špičast greben, ledene vesine in veter so nas dodobra načeli. Mehke noge se niso veselile smučanja. Šele v bivaku Vallot smo si malo oddahnili.

Smučanje po pršiču, napihancu, mestoma tudi razritem smučišču je popestrilo skakanje čez številne ledeniške razpoke. Prenočili smo v zavetišču les Grands Mullets, da bi v sončnem jutru in v idealnih razmerah presmučali še slikoviti La Jonction, ki nam je odkrival prehode med razčlenjenim ledenikom. Turo je zaključilo dobre četrt ure pešačenja do srednje postaje gondole na Plan de l’Aiguille (2310 m).

Jure Bradeško
fotografije: Maruša Hauptman in Jure Bradeško