Matej Podgoršek: Nasvet za izlet v hribe (27)
Viševnik, najhitrejši dvatisočak, a tokrat po krožni poti
Na dvatisočaka pred službo? Ali po službi?
Če ste iz Ljubljane ali Gorenjske, je ena najhitrejših in najlažjih izbir Viševnik (2.050 m). Iz Rudnega polja (ura vožnje iz Ljubljane) ste na vrhu lahko že v uri in pol. Da pa ne bo le klasični vzpon in sestop po isti poti, v tokratnem petkovem Siolovem nasvetu za izlet v hribe priporočamo krožno turo.
SPORTALPohod na deseti najvišji vrh v Sloveniji, Dolkovo špico
Viševnik nad Rudnim poljem s pogledom na Triglav je eden najbolj obiskanih dvatisočakov v Sloveniji. Nanj sem se spomnil pred dnevi, ko je Jakov Fak v Sportalovem sobotnem intervjuju dejal, da je zanj ta že začetek alpinizma. Ko poleti slovenski biatlonci trenirajo na Pokljuki, je vzpon na Viševnik ena njihovih najboljših izbir za nabiranje kondicije. Dobra izbira je tudi, ko želite na dvatisočaka, pa nimate časa za celodnevno turo. Pohod na Viševnik je s 700 višinskimi metri tako kratka kot precej strma tura. Nekateri pravijo, da je najlažje dostopen dvatisočak v Sloveniji. Meni se zdi vzpon na Debelo peč v bližini nekoliko lažji, je pa pot nanjo nekaj daljša (z Rudnega polja uro daljša, s planine Zajavornik pol ure daljša).
Razgled z Viševnika proti Srenjskemu prevalu, Draškemu vrhu in v ozadju Triglavu ter Rjavini Foto: Matej Podgoršek
Parkiramo na Rudnem polju (parkirišče Slovenske vojske je brezplačno, tisto pred hotelom pa plačljivo). Prejšnjo nedeljo je bilo že ob šestih zjutraj kar nekaj avtomobilov, opoldne pa avtomobil pri avtomobilu. A na samem Viševniku ljudi pravzaprav sploh ni bilo toliko. V teh dneh se večina pohodnikov namreč odpravlja na višje vrhove, tudi na Triglav.
Pohodniške ideje Mateja Podgorška lahko na Siol.net spremljate vsak petek.
Upamo, da najdete tudi nekaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, naročite pa se še na njegov kanal na YouTubu.
Čez bujen pokljuški gozd Foto: Matej PodgoršekŠe pred hotelom krenemo na široko makadamsko pot proti smučišču Pokljuka. Ne boste zgrešili, tam so oznake tako za Viševnik kot planino Konjšica, Velo polje, Triglav ... V manj kot desetih minutah dosežemo smučišče, kjer se na njegovi levi strani začne markirana pešpot na Viševnik. Strmina je vse večja, sprva hodimo po gozdu ob smučišču. Ob drugi vlečnici stopimo na samo smučišče in zagrizemo v breg. Nad zgornjo postajo vlečnice pešpot postane ožja in se strmo vzpne po grapi.
Ko se pot za nekaj minut vendarle položi, smo na razpotju, kjer izberemo levo pot proti Viševniku (desna proti Srenjskemu prevalu in Lipanci). Znova se vzpenjamo in v nekaj manj kot uri od začetka pohoda smo na sedlu Plesišče, kjer se nam prvič odpre pogled proti bohinjskim goram. Pot tu zavije desno oziroma v smeri severa v pas bujnega ruševja. Do vrha imamo še dobre pol ure, sprva zložnega vzpona, nato pa spet strmejšega. Razgledi nazaj proti Pokljuki, Bohinju in spodnjim bohinjskih goram so vse lepši. Nekajkrat je treba malo bolj dvigniti noge, da se preči bolj skalnat teren.
Skozi pas ruševja Foto: Matej PodgoršekV uri in pol, morda dveh, če ne hitimo, smo na razglednem Viševniku. Takoj boste opazili mogočni Triglav. Ob dobri vidljivosti se lepo vidita tudi planinski dom Kredarica (desno od vrha) in koča Planinka (levo pod vrhom). Bližje nam (v smeri Triglava) so Mali in Veliki Draški vrh ter Tosc, v smeri zahoda Ablanca. Ko se obrnemo proti severu in vzhodu, najprej vidimo greben Rjavine nad dolino Krma in nato Viševnikove sosede Mrežce, Lipanski vrh in Debelo peč. Južno pod nami je planota Pokljuka, najbližja planina pod nami je Konjščica, ki kar vabi, da sestopimo po drugi strani in jo obiščemo.
Vrh Viševnika (2.050 m). Približno 700 višinskih metrov z Rudnega polja. Foto: Matej Podgoršek
Viševnik (2.050 m)
Izhodišče: Rudno polje (1.347 m)
Višinska razlika po poti: 700 metrov
Čas za vzpon: ura in pol do dve uri za vzpon (ura in pol za sestop čez Konjščico)
Zahtevnost: tehnično nezahtevno, fizično srednje zahtevno
Sestopa torej ne opravimo po isti poti, ampak nadaljujemo po grebenu Viševnika v smeri severozahoda proti Srenjskemu prevalu. Tik nad prevalom je potrebne nekaj več pozornosti, saj je zaradi precej grušča nevarnost zdrsa.
Na Srenjskem prevalu krenemo levo navzdol. Tu oznak in markacij ni (desno navzdol gre pot proti Lipanci, naravnost navzgor pa na Mali Draški vrh, za vzpon nanj je priporočljiva čelada).
Po strmem spustu po grapi pod prevalom hitro dosežemo dolinico Jezerce, kjer bomo srečali več pohodnikov, ki so namenjeni proti Velemu polju in Triglavu.
Po znova markirani poti nadaljujemo sestop v smeri juga proti planini Konjščica. Po nekaj minutah dosežemo razcep, pri tabli, kjer je zapisano, da na Konjščici ponujajo kislo mleko, izberemo desno pot (leva gre direktno proti Rudnemu polju).
Po zložnem spustu dosežemo idilično Konjščico, kjer nas pozdravijo krave. Ne manjka planinskega cvetja in starih planšarskih koč. Na planšariji prijazno z nami poklepetajo in nam ponudijo malico. Kislo mleko? Zakaj pa ne, če smo na planšariji.
S planine Konjščica imamo dve možnosti za vrnitev do parkirišča na Rudnem polju: najkrajša takoj za planšarijo je označena s tablo Rudno polje (mimo smučišča Pokljuka), nekoliko daljša z oznako parkirišče Konec pa je bolj položna in po njej v pol ure dosežemo biatlonske proge na Pokljuki. Utegnemo srečati tudi gobarje. Pred tednom dni so rasli prvi jurčki in lisičke letos, na naslednje pa bo najverjetneje treba počakati do sredine septembra.