Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Prelepi gorski svet

Boris Štupar: kakšno mišljenje imamo ljudje o gorskem svetu, ki ga tako radi obiskujemo

Avtor je fotografije posnel pred sneženjem, 20. januarja 2007

Prelepi gorski svet

Naslov nam sam po sebi ne more povedati, kakšno mišljenje imamo ljudje o prostoru, ki ga tako radi obiskujemo. Lahko pa je izhodišče za številne razprave in mnenja, kaj in kako ravnati v gorskem območju.


Najbolje je pridobiti mnenja številnih sogovornikov, različnih po mišljenju in dejavnostih, ki jih opravljajo v hribovskih območjih. To je v veliki meri uspelo Teji Hlačer v svoji diplomski nalogi, ki jo je objavila v knjižici z naslovom: Ko se planina preobleče - Bajtarstvo velike planine.

»Vsakdo, ki hodi po nedrjih Planine in si »polni baterije« z njo, jo je dolžan spoštovati, jo uživati v skladu z njeno vsebino. Zavedati se mora, da gre za živ organizem, ki ga človek lahko izčrpa in naredi iz njega mrtvo polje, zato naj je ne skruni, ne smeti in uničuje njene preproge - zelene, pisane….«. Zadnji odstavek v omenjeni knjigi je lahko vodilo za vse, ki tako ali drugače odločajo o pravilih, ravnanju in rabi tega hribovskega območja. Postal naj bi zgled za nas naključne obiskovalce, prav tako za upravljavce domov, žičniških naprav in kmete.

Tako pa nastajajo zakoni kot je Zakon o varstvu okolja, s katerim ustanavljajo okoljevarstveno nadzorno službo - okoljevarstvene nadzornike, ki pa že v sami zasnovi nimajo opisanih del za varovanje hribovskih področij. Vseeno pa ponujajo roko različnim nevladnim organizacijam za izvajanje posebnih oblik izobraževanja in ozaveščanja javnosti v zvezi z okoljem, sofinanciranjem programov iz sredstev proračuna države. Planinska zveza bi morala sodelovati tako pri ustvarjanju takšnih zakonov kot pri izvrševanju le teh.

Člani planinske zveze lahko vzgojno vplivamo na ohranjanje prelepega sveta z osebnim zgledom, propagando in prepričevanjem tako ostalih obiskovalcev kot tudi uporabnikov gorskega sveta. Čas, ki ga bomo porabili za takšna udejstvovanja, bo več vreden, če se bo pokazal uspeh.

Članki, kot je Štebetov v zadnji številki Planinskega vestnika, bi se lahko dotaknili tudi konkretnih pobud za omilitev nastale situacije. Tako bi lahko kamnolom na Ravneh po končanju modernizacije državne ceste Podlom-Kranjski Rak (Volovljek)-Podvolovljek in ureditvi ceste Kranjski Rak (Volovljek)- Ravni (asfaltiranje) zaprli in sanirali brežino, ki je nastala ob odkopu ter uredili parkirišče. Seveda je potrebno stopiti k lastniku in se stvari primerno dogovoriti. Tako bi lahko večino prometa zadržali, dodatno bi morali le urediti pešpoti z Marjaninih njiv na Gojško planino. Prah in hrup, ki ga povzročajo motorna vozila, bi tako zmanjšali. Ceste po Planini je z odlokom o praznjenju greznic nehote priznala tudi občina Kamnik, zato bi morala za vzdrževanje cest, sanacijo brežin, erozijske pojave predvideti namenska sredstva. Travnato rušo, ki so jo ob izgradnji cest odlagali na rob cestišča, je potrebno naložiti na sredino poti tako, da bi dobili samo koloteke. Videz je tako precej bolj prijazen. Dela, ki jih izvajajo bajtarji ob čiščenju, je potrebno nadaljevati in nadgrajevati. Pastirji bi se morali sami bolj zavedati posledic svojega dela in nedela. Predvsem pa bi lahko ustanovili združbo, ki bi poizkušala urejevati različne interese in povezovati lastnike. Tako pa v članku dobimo neprimeren in žaljiv odgovor, da več kot 70 odstotkov onesnažene vode odteče k sosedom v Podvolovljek.

Prelepi gorski svet

Kati Turk

Bajtarji pozim,
planšarji polet,
saj vendar radi vsi imamo
ta prelepi svet.

Poleti dosti je živine,
pozimi smučarske strmine,
to usem veselje da,
če le planino rad ima.

Brez nje vsak težko živi,
ko jo enkrat doživi.
Cev teden dela in gara,
v soboto v planine se poda.

Gor se družba brš dobi
in pozabi na skrbi,
ob muziki se zavrte,
za tolarje se ne boje.

Če bi gledav tolarje,
se kislo držav dneve vse.
Leta hitro nam teko
in nam starost prineso.

Zato vi mladi in tud stari,
leta naj vas ne skrbe:
ruzak, palco in korajžo
in mahnite jo v gore.

Lepot in zdravja se naužite
v tem prelepem gorskem raj,
po taki stezi le hodite,
ki pripelje vas nazaj
.


Slike, ki so predstavljene v objavi, so nastale na poti: Ušivec-Tiha dolina-Veliki stan-Domžalski dom-Gojška planina-Stolniški stan-Ušivec. Sopotnik in sogovornik na pešpoti pa je bil vodja odbora za okolje pri občinskem svetu Kamnik. Upam, da se bo oglasil še kakšen sogovornik z dobrimi nameni, da bo kdo videl, da ceste niso samo napredek in da bomo z veseljem prebrali knjigo: Kati Turk - pastirica in ljudska umetnica (Joži Kališnik, 2003), saj nam bo preprosta beseda povedala marsikaj.

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
EKO novosti v2

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.