Večer, 07.11.06, Znanje: 13 metrov visoka plezalna previsna stena
Večer, torek, 7. novembra 2006
Znanje
Prenova s pomočjo staršev
13 metrov visoka plezalna previsna stena omogoča dijakom Prve gimnazije dodatno športno ponudbo
Stavba z bogato tradicijo, znana kot prostor, kjer je telovadilo in še telovadi mnogo generacij srednješolske mladine, je bogatejša za plezalno steno, ki je v tem letu del širše prenove prostorov in fasade mariborske Prve gimnazije. Objekt je skozi zgodovino doživel kar nekaj posegov v notranjosti. Zgradba je ena lepših v Mariboru. Ima izrazito klasicistično podobo. Horizontalni pasovi so v pritličju ločeni, v prvem nadstropju pa je fasada gladka. Zaključena je z mogočnim timpanonom, v katerem je grb mesta Maribor. Skrajno levo in desno je fasada ločena z mogočnima korintskima slopoma.
Poslopje je bilo zgrajeno kot samostojen objekt leta 1880. Ob dograjevanju realke, predhodnice današnje Prve gimnazije, odborniki takratnega občinskega sveta, kljub večkratnim zahtevam tedanjega ravnatelja Jožefa Essla, nikdar niso našli dovolj sredstev za izgradnjo telovadnice. Zato je prvo mariborsko telovadnico na takratni Kaiserstrasse 3 (v sedanji Krekovi ulici) z lastnimi sredstvi zgradil nemški Turnverein (telovadna zveza). V lasti nemškega športnega društva je bila do leta 1918. V njej so organizirano, pod vodstvom prvega učitelja športa v Mariboru, Rudolfa Markla, telovadili dijaki realke vse od začetka, šola pa je plačevala neznatno najemnino za uporabo.
Leta 1920 je oblast dodelila telovadnico Prvi deški meščanski šoli, ta pa jo je oddajala v najem tudi Realni gimnaziji za njene potrebe. Leta 1928 je bil dozidan prizidek (današnji Prvi oder), ki povezuje šolo s telovadnico, ob tem pa še prizidek na zahodni strani telovadnice, ki so ga uporabljali kot učilnico za tehnični pouk. Tega leta so obnovili tudi obstoječi osrednji prostor in v telovadnico prvič položili parket (do takrat so telovadili na peščenih tleh, podobnih ugasku). V tem stanju je leta 1946 objekt prešel v last OŠ bratov Polančičev, istega leta so izvedli delno prenovo in v prostor prvič namestili centralno ogrevanje. Prva gimnazija je ponovno najemnica prostorov. Šele po letu 1982, ko je OŠ bratov Polančičev dobila nove prostore, je Prva gimnazija prvič dobila v last telovadnico, ki je bila zgrajena leta 1880 s sredstvi Turnvereina.
Nova lastnica jo je obdržala vse do danes. Z nekaj manjšimi posegi so telovadnico razdelili ter prostore v zahodnem delu preuredili v telovadni prostor, ki ga danes imenujemo mala telovadnica, in v kabinet profesorjev športne vzgoje ter leta 1999 s sredstvi ministrstva za šolstvo in šport zamenjali dotrajani parket z ustreznejšo podlago.
Osrednji prostor, imenovan tudi velika telovadnica, je naslednji večji poseg dočakal v letošnjih šolskih počitnicah. Z željo, da bi telovadnica postala večnamenski prostor, primeren tudi za večje nešportne prireditve (proslave, skupni roditeljski sestanki, koncerti), je upravni odbor sklada šole, v katerega prostovoljno prispevajo starši za nadstandardno opremljanje šole, namenil del sredstev za akustične obloge na stenah telovadnice, in sicer približno v višini 1/3 stenskih oblog. Iz sklada je sofinancirana 13 metrov visoka plezalna previsna stena na južni strani, ki omogoča dijakinjam in dijakom Prve gimnazije dodatno športno ponudbo, s katero si na nekonvencionalen način krepijo moč in vzdržljivost telesa ter na zdrav način premikajo meje svojih sposobnosti.
Tjaša Klanjšček Bohinec