Večer, Slovenija - Mateja Grošelj: Gozdove na območju Pokljuke je v pretekli zimi zelo prizadel snegolom, v poškodovana drevesa pa so se naselili podlubniki.
Vseh podrtih, nagnjenih ali obviselih dreves gozdarjem zavoda za gozdove Slovenije in lastnikom tamkajšnjih gozdov zaradi prevelikega obsega del do zdaj ni uspelo odstraniti, da se ne bi podlubniki v prihodnjem letu še bolj namnožili, pa morajo čiščenje vsekakor dokončati še pred zimo.
Tako v pokljuških gozdovih v teh dneh potekata intenzivna sečnja in spravilo lesa, zaradi česar se, kot opozarjajo na Zavodu za gozdove, naključni obiskovalci gozdov lahko znajdejo v resni nevarnosti. Andrej Avsenek, vodja blejske območne enote zavoda, poziva sprehajalce, nabiralce gob, planince in druge, ki nameravajo v tem času na Pokljuko, da se izogibajo deloviščem in krajem, kjer opazijo poškodovano drevje. "Upoštevajo naj opozorila in navodila na opozorilnih tablah, opozorila gozdarjev in izvajalcev del ter spremenjen režim prometa na gozdnih cestah. Pozivamo k razumevanju zaradi nastale situacije in trenutnega videza gozdov, saj gozd ob sečnji in spravilu ne more biti tak kot v običajnih razmerah," pojasnjuje Avsenek.
Dodaja, da je po snegolomu podrto, ležeče, nagnjeno ali obviselo drevje zelo nevarno, ker ne moremo predvideti, v katerem trenutku se bo s svojo težo zakotalilo po strmini ali padlo na nič hudega slutečega obiskovalca. Zaradi varnosti pa sečnja in spravilo lesa tudi ne dopuščata bližine naključnih radovednežev, pri čemer je neupoštevanje opozoril lahko smrtno nevarno.
Posledic snega pa pokljuški gozdovi niso občutili samo v lanskem decembru, temveč tudi že v zimi poprej. Po takih ujmah je, tako Avsenek, vedno povečana nevarnost podlubnikov, saj so velike količine polomljenega in podrtega drevja najbolj ugodne za njihov napad in pospešeno množenje. Tako je območna enota zavoda za gozdove Bled zaradi povečane ogroženosti v preteklem letu izdala odločbe za posek 156 tisoč kubičnih metrov gozdnega drevja, letos pa je ta količina presegla 110 tisoč kubičnih metrov. Na gozdnogospodarskem območju Bleda tako obsežnega sanitarnega poseka ni bilo že od leta 1984.
Mateja Grošelj