Dnevnik - Petra Mlakar: ... tudi z aplikacijo
Triglavski narodni park obiskovalcem ponuja več kot zgolj obisk Triglava, ki je poleg nekaterih drugih znamenitosti tako množično oblegan, da pogosto ne zagotavlja več prijetne izkušnje. Pristojni obiskovalce preusmerjajo v manj znane kotičke parka, pri tem pa jim bo kmalu pomagala tudi aplikacija.
V koloni hoditi proti Triglavu, se prebijati skozi gnečo do obale Bohinjskega jezera ali z avtomobilom po polžje premikati po cesti na vrh Vršiča je vse prej kot prijetno doživetje. Turistični delavci in organizacije, ki sodelujejo v projektu Smer TNP, skušajo razumeti razloge obiskovalcev za obisk najbolj priljubljenih točk v Triglavskem narodnem parku, s premišljenimi ukrepi pa jih na prijazen način preusmeriti v bolj skrite kotičke, ki so manj znani, manj oblegani in ki obiskovalcem ponujajo bolj pristno doživljanje narave. Projekt je sofinanciran iz evropskih sredstev, vodi ga Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, v njem pa sodelujejo številni partnerji.
Vabila v skrite kotičke ob informativnih tablah
Primer, kako se lotiti prevelikega obiska in ga preusmeriti drugam, je predstavila Majda Odar iz javnega zavoda Triglavski narodni park. Zavod je v dolini Radovna pred leti uredil kolesarsko pot in zanimivosti, ki so jih izpostavljali na poti, so postajale vse bolj obiskane. »Do te mere, da je množični obisk že povzročal konflikte v prostoru zaradi pogostih prehodov na zasebna zemljišča. Obisk je presegal socialne zmogljivosti okolja,« se spominja. Zato so se na zavodu odločili, da bodo skušali obiskovalce s konfliktnih območij preusmeriti drugam.
»Vzpostavili smo nove informativne table, stare so bile tako in tako že dotrajane. Obiskovalce smo z njimi povabili v dele Radovne, ki jih morda še niso poznali – k Psnaku, do Pocarjeve domačije, v Pokljuško sotesko… Ob obisku teh znamenitosti pa si na informativnih tablah lahko preberejo, da je blizu Mojstrana z urejeno Potjo Triglavske Bistrice in slapom Peričnik. Tudi pri slednji smo začetek poti prestavili ob Slovenski planinski muzej, k obisku katerega s tem povabimo obiskovalce,« Odarjeva našteva ukrepe usmerjanja obiska v Radovni, ki so se dobro obnesli.
Na podoben način se bo čim prej treba lotiti tudi gneče vozil na cesti čez Vršič, ki se je kljub drugačni turistični sezoni čez prelaz vila tudi v letošnji poletni sezoni. Katarina Žakelj iz organizacije Cipra Slovenija je prepričana, da je treba obiskovalce Vršiča opremiti z interpretacijo dediščine, ki jo okolica ponuja. Tako bodo razumeli, da bo izkušnja prostora bistveno drugačna, če se bodo na Vršič odpravili s katerim od trajnostnih načinov mobilnosti in opustili načrte za vožnjo z osebnim avtomobilom.
Od bolj k manj znanim, a ne preobčutljivim krajem
Cilj usmerjanja v Triglavskem narodnem parku je obiskovalce usmeriti na točke, ki imajo ustrezno infrastrukturo, kjer večja koncentracija obiskovalcev ne ogroža narave in za katere obstaja tudi strinjanje v družbi, da je zbiranje obiskovalcev tam smiselno in dopustno. Na območjih, ki so z vidika varovanja narave ogroženi, pa morajo po besedah Odarjeve upravljalci parka poseči po omejitvah, pri čemer je bistvenega pomena komunikacija z obiskovalci.
»Prav zdaj razvijamo digitalno aplikacijo, ki bo obiskovalcem Triglavskega narodnega parka približala priporočila glede ravnanja in obiska ter jih opozorila na prepovedi. Razvijamo jo skupaj z občinami, turističnimi delavci, gozdarskimi službami…,« še napoveduje Odarjeva. Tako bodo poskrbeli za prijetnejše obiske parka tako za obiskovalce kot z vidika varovanja tamkajšnje naravne in kulturne dediščine.
Obisk poleti krojila epidemija
Del projekta Smer TNP je bilo tudi štetje obiskovalcev s 35 števci, katerih podatki so podlaga za nadaljnje ukrepe, povezane z usmerjanjem obiska parka. Postavili so jih tam, kjer podatkov o obisku ni mogoče dobiti iz drugih virov. Kot pravi Odarjeva iz javnega zavoda TNP, je letošnje številke precej oblikovala epidemija. Pri Bohinjskem jezeru so našteli okoli 100.000 prehodov, najbolj oblegano je jezero avgusta, kljub temu pa je bilo letos okoli 6000 prehodov obiskovalcev manj kot avgusta lani. Nasprotno so jih na Poti Triglavske Bistrice v Mojstrani avgusta našteli tisoč več kot lani, kar je po njenem verjetno povezano z množičnim koriščenjem turističnih bonov v Kranjski Gori. Okoli 6000 manj prehodov kot lani so zabeležili tudi na poti k Martuljškim slapovom, ki so zelo priljubljeni pri tujih obiskovalcih, ki jih je bilo letos v Kranjski Gori manj kot sicer.