Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Boris Štupar 1547 0

Prijetno združiti s koristnim

Železar (1963): Že Skalaši so v Martuljkovi skupini zgradili štiri zavetišča, ki še vedno niso dovolj zavarovana. Zato smo izvedli v nedeljo, 8. septembra, delovno akcijo na bivaku I pod mogočnim ostenjem Škrlatice in Martuljške Ponce.

Težko otovorjeni smo stopali v soboto zvečer v Krnico. Naši hrbti so se upogibali pod težo bremen, saj smo morali na bivak I (2.180 m). Petnajst jeseniških alpinistov je v nedeljo, 8. sept., popravilo in utrdilo zavetišče pod mogočnim ostenjem Škrlatice in Martuljške Ponce — bivak I, ki je postavljen na višini 2180 metrov prenesti orodje za kopanje in izsekavanje, pesek in cement za betoniranje in ogrodje za podporo bivaka.
V Krnici še nas je v soboto zvečer zbralo petnajst. Porazdelili smo si tovor na
približno enake dele. Vstali smo zelo zgodaj, ko so bile na nebu še zvezde. Bolj ko smo hiteli po strmi poti proti Škrlatici in Ponci, tem svetleje je bilo. Sončni žarki so že poljubljali vrhove Razorja in mogočnega Prisojnika, mi pa smo bili še vedno v mraku. Hiteli smo, bilo je hladno. Ko se je naredil nov dan, smo bili že pri bivaku I v Veliki Dnini. Zavihali smo rokave, pljunili v premrle roke ter takoj začeli z delom. Delali smo organizirano in kmalu se je pokazal uspeh.
Luknje za podstavek so bile izkopane, beton pripravljen in ogrodje sestavljeno. Postavili smo ga v izkopane luknje, obložili s kamenjem in zalili z betonom. V tem času pa sta dva naša sodelavca popravila v bivaku nosilna rebra in pritrdila okovje za ležišče. Zadovoljni smo si ogledovali opravljeno delo. Le še jeklene vrvi je bilo treba prebarvati in vse je bilo nared.
Sonce je bilo že visoko, ko smo pospravili orodje in se pripravljali na povratek. Šest nas je odšlo proti Sedlu med Špikom in malo Martuljsko Ponco, od koder smo se spustili po strmem, še vedno zasneženem Špikovem grabnu v krnico Pod Srcem in naprej v Martuljek. Ostali pa so se po isti poti vrnili v Krnico in v Kranjsko goro na vlak. Tako smo prijeten izlet združili s koristnim delom. Opozoril pa bi planince in alpiniste, ki se poslužujejo zavetišč, da ne delajo škode v njih, ker je vsak predmet, vsaka najmanjša stvar prinesena na ramenih požrtvovalnih planincev in gornikov. Veliko truda, volje in znoja je bilo potrebno za gradnjo zavetišč, zato jih zapustimo take, kakršne si želimo dobiti.

B. J.
Železar, 21. september 1963

   Železar

 

 21.09.1963

Jlib.si
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti planinske postojanke Železar

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Kdaj se je pričelo planinstvo na Jesenicah?
Naslednja objava Ob reševalni akciji v triglavski steni

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.