Delo - Marjana Hanc: Medvode niso le med Savo in Soro, ampak so tudi hribi in vzpetine Dežela Jakoba Aljaža za zdaj le na usmerjevalni tabli – Aljaževina še brez vsebine
Medvode – Kot svojo največjo razvojno priložnost Medvoščani prepoznavajo športni turizem, dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu, podjetništvo in obrt, gospodarski razvoj pa bo temeljil na načelih trajnosti, podjetništva in razvitih tehnologijah, je razvidno iz vizije razvoja.
Turistična zveza Medvode (TZM), ki je pred devetimi leti izumila slogan Medvode, zelena vrata glavnega mesta, je zdaj predstavila trojezični turistični katalog, razdeljen v štiri sklope: Med hribi, Med vodami, Med spomini in Med ljudmi. Predsednik TZM Jure Galičič, ki je vodenje zveze prevzel marca lani, je prepričan, da turizma v medvoški občini ni mogoče tržiti ali da ni tako razvit, da bi živel od turističnih produktov. »Lahko samo ohranjamo razmere, takšne kot so, nadaljno pot vidim v razvoju pohodništva v povezovanje s pridelovalci hrane,« je povedal Galičič. Potem ko sta Cirila in Tomaž Mis iz Zavrha aprila 2009 kot prvega v Sloveniji v središču Medvod postavila mlekomat, je že več Medvoščanov predlagalo, da bi ob njem in ob turistično-informacijskem centru postavili hladilnik z domačim sokom, sirom in medom.
Gonilna sila turističnega razvoja so prostovoljci v osmih turističnih društvih. V največjem, v Zbiljah, bi radi po besedah Iztoka Pipana uredili sprehajalne poti okoli Zbiljskega jezera, za kar se bodo potegovali za evropski denar. V najmlajšem, TD Pirniče, skrbijo za urejenost okolice toplega izvira Straža in so nadvse ponosni, da imajo v Turncu pod Grmado plezalni poligon. Zamislili so si osem kilometrov dolgo krožno učno pešpot od toplega izvira Straža do Aljaževine. Maja letos so na začetku vasi Verje postavili leseno tablo Dežela Jakoba Aljaža, a rojstna hiša narodnega buditelja, ljubitelja planin, pesnika in duhovnika v Zavrhu je po dragi obnovi, ki se je začela v letu 2003 in jo je plačala občina, še vedno prazna in ni jasno, kaj bo v njej.
Marjana Hanc