Hribi.net/Forum: ... Kako so gore lahko zavajujoče. Ena napačna odločitev lahko pomeni hude težave v tem primeru 6 ur sestopa med drugim tudi v popolni temi.
Stvari so se dogajale približno 20 ur nazaj (objavil 31.3.2011 Juš Avguštin), torej je to relativno sveže. Skratka: Prijeten, že kar preveč prijeten pozdrav na vrhu nas je kar presenetil, le kaj imata za bregom? Z začudenjem strmimo v dve POMANKLJIVO opremljeni pohodnici, ki sedita na vrhu Storžiča in nas z velikimi očmi opazujeta kako rijemo še skozi zadnje metre "Kramarce"... Že od 11h dopoldne se potikata po KSA in na koncu sta pristali na vrhu Storžiča, misleč, da je pot proti Kališču shojena in KOPNA! TAkoj sledi človeška prošnja, pospremili naj bi jo v dolino, ampak samo do tam kjer se sneg neha... Saj sami sestopit ne upata. Le zakaj?!
Pohodnici sta bili v letnih pohodnih čevljih, ena je bila v pajkicah, druga v hlačah za toplo vreme(tam nekje junij, julij, avgust...), rokavic in kape ni bilo v nahrbtniku, prav tako ni bilo govora o zim. opremi... Kmalu oblikujemo dve navezi, počasi se lotimo sestopa proti sedlu(vsaki damo v roke cepi s schnellkursom o opiranju in hoji s cepinom...), do tam smo rabili 3 ure. Od sedla nadaljujemo s sestopom proti Bašlju(njun avto je bil namreč tam ...) mimo Kališča po poti, ki jo kmalu zapustimo iskajoč prehode po strmem gozdu. Po 2h urah hoje smo končno pri avtu in takrat se jima izlijejo čustva ... Mislim, da vem kaj sta preživljali, in na koncu tudi preživeli. Po vsej verjetnosti, če ne-bi bilo nas tam v grapi tisti dan bi gospe nekako preživeli, če lahko tako rečemo izredno mrzlo noč na prostem na vrhu Storžiča. Pomnite: ko si na vrhu je šele pol poti! Čaka te še najzahtevnejši del, to je sestop. Nauk te prigode pa lahko sami razberete iz napisanega. Imena niso pomembna, pomembno je to, da sta bili včeraj doma(danes), saj smo vsi prispeli domov okoli pol 2h zjutraj...
Iskrena hvala gre Borutu, ki se je izredno izkazal, pa mateju, mojemu nepogrešljivemu spolezalcu, ki je vodil navezo v sestopu. Sam sem iskal najboljše prehode po strmem gozdu in na koncu strugi, ki nas je pripeljala do... sendviča in ledenega čaja.
Konec dober vse dodro, v gorah je še vedno sneg, nad 2000m pa je temperatura nižja! kakor v dolini.
Še beseda, dve o Kramarjevi smeri. Grapa je ena velika fantazija! Zlezl smo jo v uri in pol. Na začetku sicer kopen skok, nadaljevanje mogoče malo ojuženo. Od bivaka naprej beton, na izstopu skok zalit z ledom. Do vrha pa nato 20 metrov kložice.
Borut, Matej, Juš pa "prešč"