Zelena dežela, KGZS - Pravni nasveti: »V mojem gozdu pa že ne bom dovolil nabiranja gob! Tudi čez moje pašnike se ne bo sprehajal nihče, razen mene!« Pa je res tako?
Lastnik mora kljub svoji lastninski pravici (ali drugi pravici do uporabe) na nepremičnini dopustiti določena ravnanja drugim osebam, nelastnikom. V nadaljevanju bomo pojasnili pojem prostega prehoda čez kmetijska in gozdna zemljišča, nabiranje plodov ter morebitno odškodninsko odgovornost.
Prost prehod in nekatere druge s predpisi določene dejavnosti so nelastnikom
dovoljene. Pravna podlaga za ta dejanja izhaja že iz Ustave Republike Slovenije, ki v prvem odstavku 67. člena Ustave RS določa pridobivanje in uživanje lastnine tako, da sta poleg gospodarske zagotovljeni tudi ekološka in socialna funkcija lastnine.
Poleg lastnikovega interesa se tako zagotavlja tudi javni interes vseh ljudi (rekreacija, nabiranje nekaterih plodov ipd.).
Kmetijska zemljišča osebam, ki niso lastniki kmetijskih zemljišč, je kljub dejstvu
nelastništva dovoljeno stopiti na tujo nepremičnino. Prost prehod čez nekatera kmetijska zemljišča ureja Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, Uradni list RS, št. 55/03), in sicer v 5. členu določa, da mora lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča drugim osebam na neobdelovalnih kmetijskih zemljiščih dopustiti čebelarjenje, lov, rekreativno nabiranje plodov prostorastočih rastlin, zelnatih prostorastočih rastlin, gob in prostoživečih živali in prosto gibanje.
Gozdna zemljišča
Podobno kot ZKZ tudi Zakon o gozdovih (ZG, Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 Odl.US: U-I-53/95, 24/99 Skl.US: U-I-51/95, 56/99- ZON (31/00 popr.), 67/02, 110/02- ZGO-1, 112/06 Odl.US: U-I-40/06-10, 115/06, 110/07) v 5. členu določa, da se lastninska pravica na gozdovih izvršuje tako, da lastnik gozda v svojem gozdu dovoli prost dostop in gibanje ter čebelarjenje, lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prostoživečih živali tudi drugim osebam v skladu s predpisi. Rekreativno nabiranje gozdnih plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali je nabiranje za lastne potrebe, podrobneje pa je določeno v Pravilniku o varstvu gozdov (Uradni list RS, 114/09); med drugim lahko posamezni obiskovalec gozda v smislu rekreativnega nabiranja za lastne potrebe nabere dnevno največ dva kilograma gob ter en kilogram zelnatih rastlin.
Prepoved nabiranja plodov dreves
V primerih, ko lastnik gozda drevje goji tudi zaradi plodov (npr. maroni), je lastniku gozda dana možnost, da na njegov predlog pristojni organ lokalne skupnosti izda prepoved nabiranja takih plodov (drugi odstavek 25. člena ZG). Prepoved na predlog lastnika gozda odredi organ lokalne skupnosti, natančneje župan občine, kjer gozd leži. Z odločbo se prepove nabiranje določene vrste plodov v gozdu. Tretje osebe morajo biti s prepovedjo, če naj ta učinkuje, seznanjene, kar pomeni, da mora lastnik na primeren način objaviti in označiti v gozdu, da je izdana prepoved nabiranja plodov drugim. Po praksi oziroma napotilih iz občinskih odločb to lahko uredi npr. z ustreznimi tablami na vstopu v parcele ali z ograditvijo parcele, kjer je nasad, ograditvijo posameznega drevesa ipd.
Odškodninska odgovornost
V primeru, da ob zgoraj naštetih dejanjih nastane škoda na zemljišču ali pridelku, je povzročitelj škode za svoje dejanje odgovoren lastniku, zakupniku ali drugemu uporabniku kmetijskega zemljišča, in sicer v skladu s predpisi o odškodninski odgovornosti: s pomočjo odškodninskega zahtevka preko sodišča lahko zahteva primerno odškodnino.
Poleg tega lahko škoda nastane tudi zaradi domačih živali. Za škodo, ki jo povzročijo domače živali, je odgovoren njen imetnik, razen če dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo; za škodo, ki jo povzroči nevarna žival, pa je vedno odgovoren lastnikžival. Pojem nevarne živali je treba ugotoviti glede na konkretne okoliščine primera, načeloma pa velja, da so nevarne živali tiste, ki ogrožajo okolico zaradi svoje neobvladljivosti oziroma kažejo napadalno vedenje do človeka.
Za konec
Predpisi v Republiki Sloveniji tako omogočajo, da vsakdo lahko prosto dostopa in se giba po neobdelovalnih kmetijskih ali gozdnih zemljiščih ter izvršuje ostala zgoraj našteta dejanja. Nelastniki lahko hitro zlorabijo zakonsko dane možnosti uporabe tujega kmetijskega ali gozdnega zemljišča. Vsekakor bo lepa beseda vedno našla lepo mesto,v kolikor pa bo lastniku kmetijskega ali gozdnega zemljišča nastala škoda, ima na voljo odškodninski zahtevek proti povzročitelju.
Gašper Cerar