Naš Stik, september 2004: Na Jakobovo nedeljo, 25. julija 2004, so pripravili osrednjo proslavo s kulturnim programom in planinsko zabavo ob 50-letnici Krekove koče.
Ratitovec ima že pet let elektriko
Od Železnikov do slikovite gorske vasice Prtovč, na nadmorski višini 1.040 metrov, je vodila asfaltna cesta. Iz vasice smo krenili po južni poti navkreber po gozdni poti in skalovju. Poletni dan je bil kot nalašč za lep družinski planinski pohod na Ratitovec, priljubljeno najvzhodnejšo goro Julijskih Alp.
Da je z njenega vrha na nadmorski višini 1.642 metrov najlepši pogled v sredogorju, so se zavedali že predniki, ki so ji rekli kar kralj Selske doline. Leta 1907 so ustanovili prvo selsko podružnico Slovenskega planinskega društva, njen zavedni član pa je bil dr. Janez Evangelist Krek (1865-1917), organizator slovenskega zadružništva, po katerem se imenuje koča.
»Prva Krekova koča na Ratitovcu je bila zgrajena in odprta 9. avgusta 1925. Da je med vojno ne bi uporabljali okupatorji, so jo partizani domačini 1. maja 1943 požgali. Ko je bilo leta 1950 ustanovljeno novo samostojno planinsko društvo za Selško dolino s sedežem v Železnikih, je želelo na mestu pogorišča postaviti novo kočo. Pred 50 leti, 18. julija 1954, je bila odprta nova Krekova koča in danes ima že dva prizidka. Do nje je bila leta 1979 zgrajena tovorna žičnica. Koča je bila brez elektrike, potrebe po energiji je zagotavljal dizelski agregat. Ko so leta 1997 gradili 20 kV daljnovod Prtovč-Torka, so ga zelo približali spodnji postaji tovorne žičnice. Takrat so dobili zamisel, da bi elektrificirali Krekovo kočo na Ratitovcu. Elektro Gorenjska, d. d., je podprlo pobudo in pomagalo pri financiranju zgraditve dvesto metrov dolgega 20 kV daljnovodnega odcepa in montaži transformatorske postaje Ratitovec na betonskem drogu, moči 30 kVA,« je povedal Alojz Lotrič, predsednik planinskega društva za Selško dolino Železniki.
V upravnem odboru društva so se odločali, ali bi električni vod od transformatorske postaje do Krekove koče napeljali po zraku ali po zemlji. Zračna izvedba s postavitvijo drogov in montažo snopastega kabla bi bila enostavnejša, vendar je bila vprašljiva, saj se v pasovih na tej nadmorski višini pogosto pojavlja žled. Slednji je v zadnjih dvajsetih letih že trikrat močno poškodoval gozdove, in sicer leta 1985, 1996 in 1997. Po posvetu s predstavnikom Elektra Gorenjska vodjo krajevnega nadzorništva Železniki Janezom Bertoncljem, so se v planinskem društvu odločili za zemeljsko izvedbo nizkonapetostnega kablovoda, kar pa ni bilo enostavno. 
Projekt je izdelal MEGP, elektro gradbeno podjetje, d. o. o., iz Kranja. Trasa poteka vzporedno s koridorjem tovorne žičnice v dolžini osemsto metrov. Gradbena dela je z moštvom osmih ljudi opravil dolgoletni član upravnega odbora druš¬tva Ivan Biček, ki je zaposlen na žičnici Smučarskega centra Soriška planina. Prvi, štiristo metrov dolg del trase, na katerem je manjša strmina, je izkopal s prilagojenim predelanim traktorjem, katerega je navzgor pomikal s tovorno žičnico. Drugi, strmejši del z naklonom 45 stopinj, pa je bil izkopan ročno, kamniti del pa z uporabo bencinske kobre. Kablovod prereza PP 00/AY 4 x 70 mm2, 1 kV je bil položen v dveh delih in na sredini spojen. Prvi del kabla so pripravili za polaga¬nje od spodnje postaje tovorne žičnice do sredine, drugi del pa je izvajalec elektromontažnih del MEGP, d. o. o., Kranj prepeljal s posebnim vozilom Unimog do planine Pečana. Kar 140 planincev, prijateljev Ratitovca - ki se v knjigo v Krekovi koči vpišejo vsaj 15-krat na leto - se je v soboto, 17. avgusta 1999, razporedilo na pet metrov dolžine, eden za drugim, in v udarniški akciji v petih urah podalo iz rok v roke oba konca kabla in ga položilo v kabelski jarek. Delo je nadzoroval predstavnik Elektra Gorenjska, krajevni nadzornik Janez Bertoncelj. Zaradi strmine je bil kabel vsakih 50 metrov sidran. Merilna omarica z varovalkami in električnim števcem je montirana na začetku kablovoda, ob spodnji postaji tovorne žičnice, druga priključna omarica z varovalkami pa je na koncu kablovoda pri Krekovi koči. »Prvič je električna luč na vrhu Ratitovca posvetila 20. avgusta 1999. Električna energija nam je v petih letih omogočila lažje delo pri obnovi Krekove koče. Leta 2001 smo obnovili jedilnico, leto pozneje nosilne stebre za žičnico, leta 2003 dogradili vhodno avlo s tretjim jedilnim prostorom in letos dokončali prenovo glavne jedilnice. Krekova koča je doživela številne spremembe, postajala je čedalje bolj prijetna in domača,«je dejal prizadevni predsednik Alojz Lotrič. Na Jakobovo nedeljo, 25. julija 2004, so pripravili osrednjo proslavo s kulturnim programom in planinsko zabavo ob 50-letnici Krekove koče. Do leta 2007, ko bo društvo praznovalo 100-letnico ustanovitve, bo potekala akcija 100 vrhov.
Koča je oskrbovana vzorno in na leto privabi 35.000 do 40.000 ljubiteljev planin, ki ubirajo številne poti po skalnati in na vrhu zeleni planoti Ratitovca. Poplačani so z razgledom, ki ob lepem vremenu seže do Triglava in notranjskega Snežnika.
Drago Papler